Motiv živalskega ženina in neveste v slovenski pripovedki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


Motiv živalski ženin/nevesta je v pravljicah zelo pogost, saj ga najdemo skoraj v vsaki knjigi slovenskih pravljic. Zaradi uvajanja novih sistemov pa jih tudi lažje najdemo in primerjamo med seboj.


Interpretacija[uredi | uredi kodo]

KAKO SE JE JEŽEK OŽENIL


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: smuški grad, bližnji gozd;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, graščak, najmlajša hčer;

~stranske: starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: loza (gozd);

~pomanjševalnice: kamrica, srčece, nevestica;

~ukrasni pridevek: drobno srčece;

~pravljično število 3: tri hčere;


SIN JEŽ


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: gozd;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, kmet, mož, najmlajša hčer;

~stranske: mati, starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: svinjar (svinjski pastir);

~pretiravanje: da ga ni bilo lepšega;

~ukrasni pridevek: lep fant;

~pravljično število 3: tri hčere, tri leta;


PRI KAČI SE JE ŽENIL


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: gozd, cerkev, hiša;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: sin, kača, starša;

~stranske: svatje

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: kača ima človeške lastnosti;

~pretiravanje: ženska, da ji ni para;

~ukrasni pridevek: lep grad;

~pravljično število 3: tri kadi denarja;


JEŽ SNUBAČ


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: pašnik, hiša;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, mati, trgovci, hčere;

~stranske: svatje;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: dasi (čeprav);

~pomanjševalnice: tačica;

~ukrasni pridevek: lep mladenič;

~pravljično število 3: trije trgovci, tri hčere, trije udarci;


VOLČJI ŽENIN


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: vrt, grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: volk, najmlajša hčer, vetrovi, oče;

~stranske: starejši hčeri, nevesta;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: volk in vetrovi imajo človeške lastnosti;

~pretiravanje: najlepša, najpametnejša hči;

~pomanjševalnice: živalca;

~ukrasni pridevek: mladi nož, ostri noži;

~pravljično število 3: tri hčere, trije vetrovi, tri zlata darila, tri noči;


JEŽ SE ŽENI


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: na Robidi;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, najmlajša hčer, grof, grofica;

~stranske: starejši hčeri, oče;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: špegu (ogledalo), pupa (dekle);

~ukrasni pridevek: špičaste bodice;

~pravljično število 3: tri hčere, trije janci;


ZAČARANA KAČA


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: pašnik, koča;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: kača, svinjski pastir;

~stranske: gospodar, dve kači;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: kače imajo človeške lastnosti;

~pomanjševalnice: ženkica;

~ukrasni pridevek: rumeno proso, sikajoč glas;

~pravljično število 3: tri kače, trikrat umit;


JEŽEK


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: gozd, grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, najmlajša hčer;

~stranske: mati, grof, starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: korajžen (pogumen);

~pomanjševalnice: ježek, grofičice;

~ukrasni pridevek: lepo žvižga, grofovski grad;

~pravljično število 3: tri hčere;


CESAR JE IMEL JEŽA ZA SINA


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: grad, gozd;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: jež, najmlajša hčer;

~stranske: cesar, cesarica, kralj, župnik;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: jež ima človeške lastnosti;

~narečne besede: obed (kosilo);

~pomanjševalnice: žegnanček, vince, vrček;

~ukrasni pridevek: rumeno vince, pisan vrček;

~pravljično število 3: tri hčere, trikrat poškropit, trikrat zbosti na bodicah, tri kapljice krvi;

~pravljično število 7: sedem let;


ZMAJ JE POSTAL ČLOVEK


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: zmaj, najmlajša hčer;

~stranske: oče, starejši hčeri;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: zmaj ima človeške lastnosti;

~pomanjševalnice: dekletce;

~ukrasni pridevek: zlat prstan, šipkova vrtnica;

~pravljično število 3: tri hčere;


KRALJEVIČ IN LEPA VIDA


Književni čas: ni določen;

Književni prostor: njiva, grad;

Pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;

Književne osebe:

~glavne: kača, Lepa Vida;

~stranske: kralj, kraljica;

Značilnosti ljudskega slovstva:

~poosebitev: kača ima človeške lastnosti;

~narečne besede: stepena (otresena);

~pomanjševalnice: kraljevič;

~ukrasni pridevek: velika kača, leskov grm;

~pravljično število 3: tri jutra, tri leskove šibe, trije udarci;


Analiza pravljic po Brunu Bettelheimu – živalski ženin/nevesta[uredi | uredi kodo]

Po Brunu Bettelheimu nas zgodbe o živalskem ženinu učijo, da je za ljubezen potrebna popolna sprememba pogledov na spolnost. Vse zgodbe imajo skupno značilnost, in sicer, da se spolni partner najprej doživlja kot žival, kasneje pa se spremeni v človeka. Zato je v literaturi tak cikel znan kot cikel o živalskem ženinu ali živalskem možu (npr. pravljica Kako se je ježek oženil, Sin jež, Jež snubač, Volčji ženin, Jež se ženi, Ježek…). Nekoliko manj znane pa so zgodbe, v katerih je na začetku v žival zakleta bodoča ženska partnerka, ki tvorijo cikel o živalski nevesti (npr. pravljica Pri kači se je ženi, Začarana kača). Najbolj znana pravljica s tem motivom je Lepotica in zver in ima široko zbirko variacij tudi na našem prostoru in med ljudskimi pravljicami (npr. pravljica Zmaj je postal človek). V marsikaterih zgodbah o živalskem ženinu/nevesti izvemo, da se je oseba spremenila v žival zaradi svoje porednosti in da je zakletev povzročila mati (npr. pravljica Ježek). Najbrž je nesprejemljivo vedenje, s katerim oseba ni hotela prenehati, tako vznemirilo mater, da je nezavedno čutila, da je otrok podoben živali in torej lahko to kar postane. Drugi pomemben del ženskih vlog v teh pravljicah, je vloga junakinje, ki žival preobrazi nazaj v človeka. Samo če junakinja žival resnično ljubi, urok izgubi svojo moč. Treba je omeniti, da je v večini zahodnih pravljic žival moškega spola in iz začaranosti jo lahko reši le ljubezen ženske. Obstajajo pa tudi zahodne pravljice, v katerih je v žival začarana ženska, in v takih primerih mora čarovnijo premagati moški. Toda skoraj v vseh primerih v podobi živalskih nevest ni nič nevarnega ali odvratnega; nasprotno, gre za ljubke živali. Tako po zahodnem izročilu animalni vidiki ženske spolnosti niso grozeči, ampak celo ljubki (npr. pravljica Pri kači se je ženil), samo vidiki moške spolnosti pa privzemajo podobo zveri (npr. pravljica Volčji ženin).

Analiza pravljic po Moniki Kropej – zakletev[uredi | uredi kodo]

Sama zgodba se pogosto začne z zakletim stanjem, ki pa se ga glavni junaki brezizjemno rešijo. V pravljicah se pojavlja zakletev v različnih zvezah in ima različne vzroke. Zakleti junaki so včasih rojeni prestarim staršem, ki niso mogli imeti otrok, lahko so otroci ribe, kače ali kakšne druge živali oziroma so na kakšen drug način zaznamovani že od rojstva. Zakletev se lahko zgodi tudi v trenutku, ko je prekršena kakšna prepoved. Lahko jo povzroči tudi greh, neredko tudi samo neprevidna izjava matere oziroma staršev.

Primerjava pravljic[uredi | uredi kodo]

V pravljicah motiva živalski ženin/nevesta se pojavljajo enake značilnosti kot so poosebitev, pomanjševalnice, narečne besede in pravljično število 3. V vseh obravnavanih pravljicah človeka zakletega v žival odreši tretja oziroma najmlajša hčer. Za zakletev je v nekaterih primerih kriva mati iz različnih razlogov. Pri pravljici Ježek mati sina jezno imenuje ježek in v to se tudi spremeni. V drugem primeru pa je mati sinu jezno dejala naj postane kača, ker je ni ubogal (pravljica Kraljevič in Lepa Vida). Večina glavnih junakov teh pravljic je zakletih v ježa, najdejo pa se tudi druge živali, kot so volk, kača, zmaj. Kjer je glavni junak zaklet v ježa, se pogosto zgodi, da se jež odpravi snubit na petelinu (pravljica Cesar je imel ježa za sina, Ježek, Jež se ženi). Če je človek zaklet v ježa, se kot odrešitev pojavlja podoben način. Najmlajša hčer se zbode na ježevih bodicah in kri, ki pade na njegov smrček, ga odreši (pravljica Jež se ženi, Kako se je ježek oženil).

Motivni klasifikacijski sistem pravljic[uredi | uredi kodo]

Ker obstaja toliko različnih tipov enakih pravljic, ki so se pojavile predvsem zaradi geografskih značilnosti, je bilo potrebno uvesti klasifikacijo motivov za razvrščanje pravljic po motivnih povezavah. Tako sta se pojavila dva sistema:

~AT index sta uvedla finski zbiratelj pravljic Antti Aarne in ameriški zbiratelj Stith Thompson (iz začetnic njunih priimkov izhaja tudi ime indexa). AT index je v pomoč predvsem, če želimo primerjati pravljice iz različnih evropskih dežel in kultur. Prvi klasifikacijski katalog je leta 1910 napisal in izdal Antti Aarne pod naslovom Index of Types of Folktale. Aarnejev sistem je klasificiral le skandinavsko zbirko pravljic. Zato ga je leta 1928 povečal in razširil Stith Thompson, ter ga leta 1961 še dopolnil. Sistem je omejen na evropske pravljice, ki so jih razdelili glede na različne variante in motive. Tako je s pomočjo AT-številk mogoče prepoznati tip pravljice, njen motiv in najti različne variante pravljice. Leta 2004 je ta sistem izboljšal in razširil Hans-Jörg Uther, ki je izdal knjigo z naslovom The Types of International Folktales: A Classification and Bibliography Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Tako se začne uveljavljati ATU index.

~ATU index (ime iz kratic priimkov Aarne, Thompson, Uther) je le razširil AT index, ki je obstajal že skoraj 100 let. Tipi številk za različne motive pravljic so ostali nespremenjeni, le glavne motivne tematike so razširili. Tako so sedaj razdeljene na živalske pravljice, pravljice o čudežih, verske pravljice, realistične pravljice… Seveda pa si to razdelitev lahko vsak avtor prilagodi po svoje, glede na različne motive pravljic, ki jih bo knjiga vsebovala.

Pri nas sistem ATU indexa zasledimo le redko. Uporablja ga predvsem Monika Kropej v svojih knjigah (npr. Pravljica in stvarnost) in Matija Valjavec (npr. Kračmanove pravljice).


Viri[uredi | uredi kodo]

- Valjavec Matija (2007). Kračmanove pravljice, drugi del. Radovljica:Didakta.

- Slovenske pravljice (2002). Ljubljana:Nova revija.

- Slovenske ljudske pripovedi (1985). Ljubljana:Mladinska knjiga.

- Peklenski boter in druge slovenske pravljice (1990). Celovec:Mohorjeva založba.

- Peršolja Jasna Majda (2000). Rodiške pravce in zgodbe. Ljubljana:Mladika.

- Tolminske pravljice (1989). Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Ivan Tušek (1986). Pripovedke z Martinj Vrha. Ljubljana:Mladinska knjiga.

- Lojze Zupanc (1965). Sto belokranjskih. Ljubljana:Mladinska knjiga.


Spletni viri[uredi | uredi kodo]

- http://www.cobiss.si/

- http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

- http://oaks.nvg.org/folktale-types.html


Literatura[uredi | uredi kodo]

- Bettelheim Bruno (2002). Rabe čudežnega. Ljubljana: Studia humanitatis.

- Monika Kropej (1995). Pravljica in stvarnost. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

- Monika Kropej (2008). Od ajda do zlatoroga:slovenska bajeslovna bitja. Celovec; Ljubljana; Dunaj:Mohorjeva založba.