Most miru, Tbilisi
| Most miru მშვიდობის ხიდი | |
|---|---|
.jpg) Ločni most povezuje Stari Tbilisi z novim okrožjem | |
| Namemba | pešci |
| Prehod | Kura / Mtkvari |
| Lokacija | Tbilisi, Gruzija |
| Vzdrževalec | Tbilisijska mestna uprava |
| Tip mostu | rešetkast, konzolni in ločni most |
| Material | jeklo, steklo |
| Skupna dolžina | 160 m |
| Odprtje | 6. maj 2010 |
| Koordinati | 41°41′34″N 44°48′30″E / 41.6929°N 44.8082°E |
Most miru (gruzijsko: მშვიდობის ხიდი, mšvidobis hidi) je ločni most za pešce, jeklene in steklene konstrukcije, osvetljen s številnimi LED lučmi, čez reko Kuro / Mtkvari v centru Tbilisija, glavnem mestu Gruzije.[1]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Most, ki se razteza čez reko Kuro v dolžini 160 m, je mesto Tbilisi naročilo, da bi pridobilo sodobno oblikovano konstrukcijo, ki bo povezala Stari Tbilisi z novim okrožjem. Uradno odprtje je bilo 6. maja 2010 [2]. Most se razteza čez reko Kuro in se spogleduje s Metehijsko cerkvijo, kipom ustanovitelja mesta Vahtangom I. Iberskim (Gorgasali) in trdnjavo Narikala na eni strani ter Baratašvilijevim mostom in predsedniškimi uradi na drugi strani [3].
Oblikovanje[uredi | uredi kodo]
Most, katerega zasnova spominja na morsko žival [4], ima ukrivljen jekleno in steklen nadstrešek, ki se ponoči sveti z interaktivnim svetlobnim zaslonom, ki ga ustvarja na tisoče belih LED svetil. Streha je opremljena z 1208 svetilkami po meri, ki sta jih zasnovali in postavili nizozemski podjetji Primo Exposures in RENA Electronica, pri čemer uporabljajo 6040 visokozmogljivih LED luči LUXEON Rebel s 4200 K barvno temperaturo, ki jih dobavlja Future Lighting Solutions. Ograjne steklene plošče, ki potekajo po celotni dolžini pešpoti, so opremljene z vgrajenimi linijami LED-ic z majhno močjo, izdelek, imenovan powerglass, ki ga dobavlja Glas-Platz iz Nemčije. Osvetlitev se vklopi 90 minut pred sončnim zahodom, ki osvetljuje reko Kuro spodaj in stavbe na obeh bregovih reke [5].
Most je zasnoval italijanski arhitekt Michele De Lucchi, ki je zasnoval tudi zgradbi predsedniške uprave Gruzije in ministrstva za notranje zadeve v Tbilisiju; zasnovo razsvetljave je ustvaril francoski oblikovalec razsvetljave Philippe Martinaud. Struktura mostu je bila zgrajena v Italiji in v Tbilisi prepeljana z 200 tovornjaki, medtem ko je bila razsvetljava nameščena na mestu med sestavljanjem konstrukcij.
Osvetlitev[uredi | uredi kodo]
Vseh 1208 vgrajenih LED-ic v nadstrešnici mostu vsebuje sistem, ki ga je oblikoval Primo Exposures, tako da usmeri žarek in prikrije točkovni vir. Elementi so 6 cm globoki, 7 cm visoki in 19 cm dolgi, vključno z loputami in hladilnikom ter med delovanjem porabijo le 8W električne energije. Nameščeni so bili na vsakem trikotniku jeklenega ogrodja, ki podpira morsko obarvano steklo strehe mostu, kar daje celotni konstrukciji edinstven videz mreže. Električna linija vključuje samo dve žici za 24VDC napajanje in prenos podatkov.
Razsvetljava, ki gori 90 minut pred sončnim zahodom do 90 minut po sončnim vzhodom, vsebuje štiri različne svetlobne programe, ki se na krošnji spreminjajo vsako uro. Včasih se most zasveti v valovih z ene strani reke na drugo. V drugih primerih se vzorec začne s pasom svetlobe na obeh koncih, nadaljuje pa se iz katere koli smeri, dokler se svetloba ne sreča na sredini in obratno. Tretji program se začne z osvetlitvijo zunanjih delov na strešni liniji, nato na kratko osvetli celoten nadstrešek, preden postane popolnoma temačen. Četrti program naredi streho, ki se zvije kot zvezde, ko različne skupine napeljav svetijo in se po celotni dolžini mostu zatemnijo. Znotraj mostnega sprehajališča se nizkoenergijski linearni LED-nizi, vgrajeni v steklene ograje, sprožijo ko pešci prehajajo most, kar daje vtis, da se luči mostu prižgejo za vsako osebo, ki stopi na most. Poleg tega sporočilo v Morsejevi kodi, ki prikazuje periodično tabelo elementov, vsako uro prečka dva parapeta. Oblikovalec luči Martinaud meni, da je to komunikacijsko praznovanje »življenja in miru med ljudmi«.
Kritike[uredi | uredi kodo]
Gradnja novega jeklenega in steklenega mostu v zgodovinskem okrožju Tbilisija je bila sporna. Več opozicijskih politikov, arhitektov in urbanistov je izrazilo kritike, da je most neprimerno prevladal v zgodovinskem starem mestu in zasenčil stare arhitekturne znamenitosti tega območja.[6]
Most je dobil vzdevek »Always Ultra« most zaradi svoje podobnosti z žensko maxi-blazinico (Always je blagovna znamka menstrualnih higienskih izdelkov, vključno z blazinicami maxi).[7][8][9][10]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Temo Bardzimashvili (11. avgust 2010). »Tbilisi's Bridge of Peace Undulates in Glass and Steel«. Eurasianet. Pridobljeno 4. maja 2011.
- ↑ »Archibase. The Bridge of Peace, Tbilisi, Georgia«. Pridobljeno 3. maja 2011.
- ↑ Sian Disson (28. junij 2010). »Peace offering«. World Architecture News. Pridobljeno 4. maja 2011.
- ↑ »Pharos. A Sensory Crossing«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2011. Pridobljeno 17. maja 2011.
- ↑ »Tbilisi's Bridge of Peace Comes to Life at Sunset with All-White Interactive LED Light Show«. Future Lighting Solutions. Pridobljeno 4. maja 2011.
- ↑ Khabuliani, Khatuna (2016). »Some Considerations on Aspects of Tbilisi's Identity Through Architectural Narratives«. Identity Studies. 6: 35–36.
- ↑ »Rebuilding Old Tbilisi. A new look for Old Tbilisi«. The Economist. 6. oktober 2010.
- ↑ Georgia, Armenia and Azerbaijan, Lonely Planet, p.122
- ↑ Flashy Bridge Symptomatic of Georgia's Malaise, IWPR
- ↑ In Tbilisi, Georgia, Bold New Buildings Rise From the Ruins of Dead Empires, New York Times Magazine, November 1, 2013
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
