Morski piškur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Morski piškur
Morski piškurji na jezerski postrvi
Morski piškurji na jezerski postrvi
Petromyzon marinus2.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Nadrazred: Agnatha (brezčeljustnice)
Razred: Petromyzontida
Red: Petromyzontiformes
Družina: Petromyzontidae (piškurji)
Rod: Petromyzon
Linnaeus, 1758
Vrsta: P. marinus
Znanstveno ime
Petromyzon marinus
Linnaeus, 1758

Morski piškur (znanstveno ime Petromyzon marinus) je zajedavska vrsta piškurjev, ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega Atlantika, zahodnega Sredozemlja in v vodah Velikih jezer v Severni Ameriki.

Opis[uredi | uredi kodo]

Morski piškur zraste do 90 cm v dolžino in je po hrbtu rjave, sive ali skoraj povsem črne barve, po trebušni strani pa je bel ali siv. Življenjski cikel morskega piškurja se začne v sladkih vodah, po nekaj letih pa ličinke doživijo preobrazbo in odplavajo v slano vodo, kjer začnejo zajedati ribe[1]. Izjemoma lahko morski piškur zaje gostitelja že pred selitvijo v slano vodo[2]. Pri zajedanju ni izbirčen in kri sesa mnogo različnim vrstam rib[3]. Na kožo gostitelja se pritrdi s pomočjo posebej oblikovanih ust, nato pa kožo predre s pomočjo množice zob in posebej za prediranje kože oblikovanega jezika. V kri gostitelja sprosti poseben izloček, ki preprečuje zgoščevanje krvi. Gostitelj običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe. Po enem letu zajedanja se piškurji vrnejo v sladko vodo, kjer se drstijo, izležejo ikre in nato poginejo. Od preobrazbe do drstenja mine približno leto in pol[4]. V nekaterih delih Evrope velja morski piškur za delikateso, v Sloveniji pa je zavarovana vrsta.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R. & Cobo, F. (2013a). “Downstream migration and hematophagous feeding of newly metamorphosed sea lampreys (Petromyzon marinus Linnaeus, 1758)”. Hydrobiologia 700: 277–286. Doi: 10.1007/s10750-012-1237-3
  2. ^ Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R., Nachón, D. J. & Cobo, F. (2013). Haematophagous feeding of newly metamorphosed European sea lampreys Petromyzon marinus on strictly freshwater species. Journal of Fish Biology. doi:10.1111/jfb.12100.
  3. ^ Beamish, F. W. H. (1980). “Biology of the North American anadromous sea lamprey, Petromyzon marinus”. Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences 37:1924−1943. doi: 10.1139/f80-233.
  4. ^ Silva, S., Servia, M.J., Vieira-Lanero, R., Barca, S. & Cobo, F. (2013b). Life cycle of the sea lamprey Petromyzon marinus: duration of and growth in the marine life stage. Aquatic Biology 18: 59–62. doi: 10.3354/ab00488.