Morska šila in morski konjički (družina)
| Morska šila in morski konjički | |
|---|---|
 | |
| Ploskonoso šilo, Syngnathus typhle | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Actinopterygii (žarkoplavutarice) |
| Red: | Syngnathiformes (morska šila in morski konjički) |
| Podred: | Syngnathoidei |
| Naddružina: | Syngnathoidea |
| Družina: | Syngnathidae (morska šila in morski konjički) Bonaparte, 1831 |
| Poddružine in rodovi | |
|
Glej besedilo | |
Morska šila in morski konjički (znanstveno ime Syngnathidae) je družina rib, ki vključuje morske konjičke, morska šila in morske zmaje (velika avstralska algovnica Phycodurus in Phyllopteryx). Ime družine izvira iz stare grščine, iz besed σύν (sún), ki pomeni »skupaj« in γνάθος (gnáthos), ki pomeni »čeljust«,[1] kar se nanaša na zraslo čeljust, ki je skupna celotni družini.[2]
Opis in biologija
[uredi | uredi kodo]Predstavnike te družine najdemo v zmernih in tropskih morjih po vsem svetu. Večina vrst naseljuje plitve obalne vode, redke pa žive na odprtem morju, predvsem na območjih s plavajočimi vrstami alg Sargassum. Zanje so značilni podaljšan gobec, zrasle čeljusti, odsotnost trebušnih plavutiter debele plošče koščenega oklepa, ki prekrivajo njihovo telo. Ta oklep jim daje togo strukturo, zato plavajo s hitrim mahanjem s plavutmi. Posledično so v primerjavi z drugimi ribami razmeroma počasni plavalci, vendar lahko svoje gibanje nadzorujejo z izjemno natančnostjo, kar jim omogoča tudi dolgotrajno lebdenje na mestu[3]
Edinstveno je, da po tem, ko samice jajčeca, samček ta jajčeca oplodi in jih med inkubacijo nosi na različne načine. Samci morskih konjičkov imajo za nošenje embrijev prilagojeno trebušno valilno vrečko za nošenje zarodkov, samci morskih zmajev jajčeca pritrdijo na svoj rep, samci morskih šil pa lahko naredijo oboje, odvisno od vrste.[4] Najosnovnejša razlika med različnimi linijami v družini Syngnathidae je mesto samčeve valilne vrečke.[5] Nahajata se na repu (Urophori) in na trebuhu (Gastrophori).[6] Razlikuje se tudi sama zapletenost valilnih vrečk, od preprostih lepljivih delov na trebuhu do popolnoma zaprtih vrečk.[7] Pri vrstah z razvitejšimi, zaprtimi vrečkami je bilo dokazano, da samci svojemu potomstvu ne zagotavljajo le hranil,[8] temveč tudi imunost proti patogenom.[9]
Pri predstavnikih družine Syngnathidae so opazili veliko raznolikost glede izbire partnerja in tekmovanja za parjenje.[10] Na primer, vrsta Hippocampus fuscus kaže običajne spolne vloge samcev, ki tekmujejo za dostop do samic,[11] medtem ko so pri vrsti Corythoichthys haematopterus spolne vloge popolnoma obrnjene.[12] Večina vrst s tradicionalnimi spolnimi vlogami je monogamnih, medtem ko vrste z obrnjenimi spolnimi vlogami večinoma izkazujejo poligamno vedenje.[6]
Morski konjički in morska šila imajo tudi edinstven mehanizem prehranjevanja, znan kot hranjenje z elastičnim povratkom. Čeprav delovanje tega mehanizma še ni povsem pojasnjeno, imajo te ribe sposobnost shranjevanja energije s krčenjem svojih epaksialnih mišic (ki se uporabljajo pri vrtenju glave navzgor). To shranjeno energijo nato sprostijo, kar povzroči izjemno hitro rotacijo glave ter pospešek ust proti nič hudega slutečemu plenu.[13]
Klasifikacija
[uredi | uredi kodo]V preteklosti je bila ta družina razdeljena na dve poddružini: poddružino Syngnathinae (s podolgovatim telesom, ki vključuje morska šila in morske zmaje) in poddružino Hippocampinae (z zvitim telesom, ki vključuje morske konjičke in njihove sorodnike). Novejše genetske raziskave pa so pokazale, da sta te dve skupini parafiletski, saj so morski konjički genetsko umeščeni neposredno med morska šila. Glavna ločitev znotraj družine v resnici poteka glede na to, ali vrste svoje potomstvo nosijo na repu ali na trupu. Zaradi teh ugotovitev so družino preoblikovali v dve novi poddružini: Nerophinae (vrste, ki potomstvo nosijo na trupu) in Syngnathinae (vrste, ki potomstvo nosijo na repu, vključno z morskimi konjički in morskimi zmaji). Do razcepa med tema dvema skupinama naj bi prišlo v paleocenu.[14]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Naslednja klasifikacija temelji na Eschmeyer's Catalog of Fishes, pri čemer razdelitev na plemena temelji Stillerju et al (2022):[15][14]
- Družina Syngnathidae Bonaparte, 1831
- Poddružina Nerophinae Kaup, 1853[16]
- Rod Heraldia Paxton, 1975
- Rod Maroubra Whitley, 1948
- Pleme Nerophini
- Rod Entelurus Duméril, 1870
- Rod Nerophis Rafinesque, 1810 (kačja šila)
- Rod Leptoichthys Kaup, 1853
- Pleme Doryrhamphini
- Rod Doryrhamphus Kaup, 1856
- Rod Dunckerocampus Whitley, 1933
- Pleme Microphini
- Rod Belonichthys Peters, 1868
- Rod Choeroichthys Kaup, 1856
- Rod Coelonotus Peters, 1855
- Rod Microphis Kaup, 1853 (=Doryichthys)
- Poddružina Syngnathinae Bonaparte, 1831
- Rod Bulbonaricus Herald, 1953
- Rod Stipecampus Whitley, 1948
- Rod Kimblaeus Dawson, 1980
- Rod Kyonemichthys Gomon, 2007
- Rod Notiocampus Dawson, 1979
- Pleme Solegnathini
- Rod Phycodurus Gill, 1896 (velika avstralska algovnica)
- Rod Phyllopteryx Swainson, 1839
- Rod Solegnathus Swainson, 1839
- Rod Syngnathoides Bleeker, 1851
- Pleme Stigmatoporini
- Rod Corythoichthys Kaup, 1853
- Rod Stigmatopora Kaup, 1853
- Pleme Leptonotini
- Rod Apterygocampus Weber, 1913
- Rod Bhanotia Hora, 1926
- Rod Campichthys Whitley, 1931
- Rod Cosmocampus Dawson, 1979 (delno)
- Rod Hippichthys Bleeker, 1849
- Rod Histiogamphelus McCulloch, 1914
- Rod Hypselognathus Whitley, 1948
- Rod Festucalex Whitley, 1931
- Rod Ichthyocampus Kaup, 1853
- Rod Leptonotus Kaup, 1853
- Rod Micrognathus Duncker, 1912
- Rod Minyichthys Herald & J. E. Randall, 1972
- Rod Mitotichthys Whitley, 1948
- Rod Nannocampus Günther, 1870
- Rod Phoxocampus Dawson, 1977
- Rod Pugnaso Whitley, 1948
- Rod Kaupus Whitley, 1951
- Rod Siokunichthys Herald, 1953
- Rod Vanacampus Whitley, 1951
- Rod Urocampus Günther, 1870
- Pleme Syngnathini
- Rod Amphelikturus Parr, 1930
- Rod Anarchopterus Hubbs, 1935
- Rod Bryx Herald, 1940
- Rod Cosmocampus Dawson, 1979 (delno)
- Rod Enneacampus Dawson, 1981
- Rod Halicampus Kaup, 1856
- Rod Penetopteryx Lunel, 1881
- Rod Pseudophallus Herald, 1940
- Rod Syngnathus Linnaeus, 1758 (morsko šilo, tipski rod)
- Pleme Haliichthyini
- Rod Acentronura Kaup, 1853
- Rod Australyichthys Short, Foster, & Gomon, 2026
- Rod Cylix Short & Trnski, 2021
- Rod Filicampus Whitley, 1948
- Rod Haliichthys Gray, 1859
- Rod Idiotropiscis Whitley, 1947
- Rod Lissocampus Waite & Hale, 1921
- Rod Trachyrhamphus Kaup, 1853
- Pleme Hippocampini
- Rod Halicampus Kaup, 1856
- Rod Hippocampus Rafinesque, 1810 (morski konjiček)
- Poddružina Nerophinae Kaup, 1853[16]
Fosilni taksoni
[uredi | uredi kodo]- Vrsta †"Syngnathus" bolcensis de Zigno, 1887 (zgodnji eocen v Italiji)
- Vrsta †"Syngnathus" heckeli de Zigno, 1874 (zgodnji eocen v Italiji)
- Rod †Nepigastrosyngnathus Pharisat, 1993 (zgodnji oligocen v Franciji)[17]
- Rod †Prosolenostomus Blot, 1981 (zgodnji eocen v Italiji)
- Poddružina †Pshekhagnathinae Bannikov et al., 2017[17]
- Rod †Pshekhagnathus Bannikov et al., 2017 (zgodnji oligocen na Severnem Kavkazu, Rusija)
- Poddružina Nerophinae Kaup, 1853
- Rod †Hipposyngnathus Daniltshenko, 1960[14] (zgodnji oligocen do pozni miocen na Severnem Kavkazu, Poljski in Kaliforniji, ZDA. Possibly in own family, Eogastrophinae)[17]
- Rod †Maroubrichthys Parin, 1992 (zgodnji oligocen na Severnem Kavkazu, Rusija)[14]
- Poddružina Syngnathinae Bonaparte, 1831
- Rod †Hippohaliichthys Žalohar & Hitij, 2017 (srednji miocen v SLoveniji)[18]
- Rod †Hippotropiscis Žalohar & Hitij, 2012 (srednji miocen SLoveniji)[19]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
travnati morski zmaj (Phyllopteryx taeniolatus)
Rubinasti morski zmaj (Phyllopteryx dewysea)
Okostje pasastega morskega šila (Dunckerocampus dactyliophorus), razstavljeno v Muzeju osteologije.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hentschel E, Wagner G (1990). Zoologisches Wörterbuch. Tiernamen, allgemeinbiologische, anatomische, physiologische Termini und biographische Daten (4. izd.). Stuttgart: Gustav Fischer.
- ↑ Lourie SA, Vincent AC, Hall HJ (1999). Seahorses: An Identification Guide to the World's Species and their Conversation. London: Project Seahorse.
- ↑ Orr JW, Pietsch TW (1998). Paxton JR, Eschmeyer WN (ur.). Encyclopedia of Fishes. San Diego: Academic Press. str. 168–169. ISBN 0-12-547665-5.
- ↑ »Seahorses and their relatives«. NSW Department of Primary Industries - Fisheries. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008. Pridobljeno 13. junija 2008.
- ↑ Hamilton H, Saarman N, Short G, Sellas AB, Moore B, Hoang T, in sod. (februar 2017). »Molecular phylogeny and patterns of diversification in syngnathid fishes«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 107: 388–403. Bibcode:2017MolPE.107..388H. doi:10.1016/j.ympev.2016.10.003. PMID 27989632.
- 1 2 Wilson AB, Ahnesjö I, Vincent AC, Meyer A (junij 2003). »The dynamics of male brooding, mating patterns, and sex roles in pipefishes and seahorses (family Syngnathidae)«. Evolution; International Journal of Organic Evolution. 57 (6): 1374–1386. doi:10.1111/j.0014-3820.2003.tb00345.x. PMID 12894945. S2CID 16855358.
- ↑ Dawson CE (1985). Indo-Pacific pipefishes (Red Sea to the Americas). Ocean Springs, MS: Gulf Coast Research Laboratory. [as cited by Wilson et al. (2003)]
- ↑ Ripley JL, Foran CM (april 2009). »Direct evidence for embryonic uptake of paternally-derived nutrients in two pipefishes (Syngnathidae: Syngnathus spp.)«. Journal of Comparative Physiology B. 179 (3): 325–333. doi:10.1007/s00360-008-0316-2. PMID 19005657. S2CID 22862461.
- ↑ Roth O, Klein V, Beemelmanns A, Scharsack JP, Reusch TB (december 2012). »Male pregnancy and biparental immune priming«. The American Naturalist. 180 (6): 802–814. Bibcode:2012ANat..180..802R. doi:10.1086/668081. PMID 23149404. S2CID 30248226.
- ↑ Rosenqvist G, Berglund A (junij 2011). »Sexual signals and mating patterns in Syngnathidae«. Journal of Fish Biology. 78 (6): 1647–1661. Bibcode:2011JFBio..78.1647R. doi:10.1111/j.1095-8649.2011.02972.x. PMID 21651521.
- ↑ Vincent AC (januar 1994). »Seahorses exhibit conventional sex roles in mating competition, despite male pregnancy«. Behaviour. 128 (1–2): 135–151. doi:10.1163/156853994X00082.
- ↑ Sogabe A, Yanagisawa Y (december 2007). »Sex-role reversal of a monogamous pipefish without higher potential reproductive rate in females«. Proceedings. Biological Sciences. 274 (1628): 2959–2963. doi:10.1098/rspb.2007.1041. PMC 2291160. PMID 17878140.
- ↑ Van Wassenbergh S, Strother JA, Flammang BE, Ferry-Graham LA, Aerts P (marec 2008). »Extremely fast prey capture in pipefish is powered by elastic recoil«. Journal of the Royal Society, Interface. 5 (20): 285–296. doi:10.1098/rsif.2007.1124. PMC 2607401. PMID 17626004.
- 1 2 3 4 Stiller, Josefin; Short, Graham; Hamilton, Healy; Saarman, Norah; Longo, Sarah; Wainwright, Peter; Rouse, Greg W.; Simison, W. Brian (27. marec 2022). »Phylogenomic analysis of Syngnathidae reveals novel relationships, origins of endemic diversity and variable diversification rates«. BMC Biology (v angleščini). 20 (1): 75. doi:10.1186/s12915-022-01271-w. ISSN 1741-7007. PMC 8962102. PMID 35346180.
- ↑ Fricke, R.; Eschmeyer, W. N.; Van der Laan, R. (2025). »ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION«. California Academy of Sciences (v angleščini). Pridobljeno 10. februarja 2025.
- ↑ Haÿ, Vincent; Mennesson, Marion I; Lord, Clara; Keith, Philippe (5. junij 2023). »Why several when one can unite them all? Integrative taxonomic revision of Indo-Pacific freshwater pipefish (Nerophinae)«. Zoological Journal of the Linnean Society (v angleščini). 198 (4): 923–956. doi:10.1093/zoolinnean/zlad007. ISSN 0024-4082. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2024.
- 1 2 3 Bannikov, A. F.; Carnevale, Giorgio; Popov, Yaroslav (2017). »An extraordinary pipefish (Teleostei, Syngnathidae) with fully developed anal fin from the Oligocene of the North Caucasus (SW Russia)«. Bollettino della Società Paleontologica Italiana. 56 (1): 79–88 – prek ResearchGate.
- ↑ Žalohar, Jure; Hitij, Tomaž (1. april 2017). »The first known fossil record of pipehorses (Teleostei: Syngnathidae: Haliichthyinae) from the Miocene Coprolitic Horizon from the Tunjice Hills, Slovenia«. Annales de Paléontologie. 103 (2): 113–125. Bibcode:2017AnPal.103..113Z. doi:10.1016/j.annpal.2017.04.001. ISSN 0753-3969.
- ↑ Žalohar, Jure; Hitij, Tomaž (1. april 2012). »The first known fossil record of pygmy pipehorses (Teleostei: Syngnathidae: Hippocampinae) from the Miocene Coprolitic Horizon, Tunjice Hills, Slovenia«. Annales de Paléontologie. 98 (2): 131–151. Bibcode:2012AnPal..98..131Z. doi:10.1016/j.annpal.2012.02.003. ISSN 0753-3969.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- »Morska šila in morski konjički«. The Encyclopedia of Life.
- Froese, Rainer, and Daniel Pauly, ur. (2006). "Syngnathidae" v FishBase. January 2006 verzija.
- »Seahorses and their Relatives«. NSW Department of Primary Industries - Fisheries. State of New South Wales. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008.
- Smith, JL (1963). »Fishes of the family Syngnathidae from the Red Sea and the Western Indian Ocean«. Ichthyological Bulletin (27). Grahamstown: Department of Ichthyology, Rhodes University. hdl:10962/d1019716.
