Pojdi na vsebino

Morava (reka)

Morava
Morava med Avstrijo in Slovaško
Tok Morave
Lokacija
Države
Okraji (CZ)
Okraji (SK)
Zvezne dežele (AT)Spodnja Avstrija
Mesta
Fizične lastnosti
Izvir 
 ⁃ lokacijaKrálický Sněžník
 ⁃ koordinati50°12′18″N 16°50′57″E / 50.20500°N 16.84917°E / 50.20500; 16.84917
 ⁃ nadm. višina1275 m[1]
IzlivDonava
 ⁃ lokacija
Devín
 ⁃ koordinati
48°10′27″N 16°58′32″E / 48.17417°N 16.97556°E / 48.17417; 16.97556
Dolžina352 km[2]
Površina porečja26.658 km²[2]
Pretok 
 ⁃ lokacijaustje
 ⁃ povprečje110 m³/s[2]
Značilnosti porečja
ZaporedjeDonavaČrno morje
Pritoki 
 ⁃ leviKrupá, Branná, Desná, Oskava, Bečva, Dřevnice, Olšava, Velička, Myjava
 ⁃ desniMírovka, Moravská Sázava, Haná, Thaya

Morava (nemško March, madžarsko Morva) je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave. Je tipična srednjeevropska nižinska reka, ki v svojem toku tvori obširne poplavne ravnice, zaradi rodovitnosti pa je porečje gosto naseljeno. V njem živi 3,5 milijona prebivalcev, največji mesti sta Brno in Olomuc. V spodnjem toku predstavlja Morava mejno reko med Češko in Slovaško ter nato med Slovaško in Avstrijo.[1]

Sotočje Morave in Donave pri Devínu

Dolina Morave predstavlja pomemben selitveni koridor med Dunajsko kotlino in severnoevropskim nižavjem. Reka teče približno od severa proti jugu, iz gorske doline v zahodnih Karpatih proti obširnim nižavjem Dunajske kotline, ki se razprostira med Alpami in Karpati. Povprečen naklon znaša 1,8 . Za spodnji tok so značilne prostrane poplavne ravnice in meandrirajoč tok, ki so ga dolvodno od češkega Litovela v prvi polovici 20. stoletja ponekod regulirali in skrajšali tok za 11 km. V srednjem toku pri Olomucu in v spodnjem toku so poplavne ravnice delno ohranjene in predstavljajo pomemben habitat vodnih organizmov. Nekateri odseki so zaščiteni.[1]

Višek pretoka je v deževnem obdobju zgodaj spomladi, ko Morava pogosto poplavlja, v spodnjem toku pa je dodatno obdobje poplav v začetku poletja.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Sommerwerk, Nike; in sod. (2009). »The Danube River Basin«. V Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T. (ur.). Rivers of Europe. Academic Press. str. 86–88. ISBN 9780080919089.
  2. 2,0 2,1 2,2 Danube River Basin District : Part A - Roof report. Mednarodna komisija za varstvo reke Donave. 2004-04-16. https://www.icpdr.org/main/sites/default/files/Roof%20report%202003%20-%20Main%20document_FINAL.pdf. Pridobljeno 2023-04-23. 

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]