Pojdi na vsebino

Monrovija

Monrovija
City of Monrovia
Avenija Broad Street v središču Monrovije
Avenija Broad Street v središču Monrovije
Monrovija se nahaja v Liberija
Monrovija
Monrovija
Lega mesta v Liberiji, Zahodna Afrika
Koordinati: 6°18′48″N 10°48′5″W / 6.31333°N 10.80139°W / 6.31333; -10.80139
DržavaZastava Liberije Liberija
OkrožjeMontserrado
OkrajŠirša Monrovija
Ustanovljeno25. april 1822
Poimenovano poJames Monroe
Upravljanje
 • ŽupanMary Broh
Prebivalstvo
 (2008)[1]
 • Metropolitansko obm.
970.824
DemonimMonrovijčan, Monrovijčanka
Časovni pasUTC+0 (GMT)

Monrovija (angleško Monrovia) je glavno mesto Liberije v Zahodni Afriki in z 970.824 prebivalci širšega mestnega območja (po popisu leta 2008) daleč največje naselje v državi, v katerem živi skoraj tretjina Liberijcev.[2] Leži ob obali Atlantskega oceana na rtu Mesurado, ob ustju reke Svetega Pavla, in je politično ter gospodarsko središče Liberije.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Globoko umetno pristanišče je eno najpomembnejših transportnih vozlišč Zahodne Afrike, kjer pretovarjajo večino liberijskega izvoza (guma, palmova semena, zlato, železova ruda), zaradi česar predstavlja gonilo mestne ekonomije, na ta račun je Monrovija tudi gospodarsko središče države.[3] Še pomembnejši vir zaslužka predstavlja kot matično pristanišče velikega dela svetovne flote tovornih ladij; liberijski register ladij je odprt in eden najcenejših ter najmanj reguliranih, zato je bilo v Monroviji pod t. i. zastavo ugodnosti leta 2012 formalno registriranih okrog 3500 ladij iz različnih držav (več je bilo registriranih samo še v Panami), od tega 500 ali več kot desetina tankerjev na svetu. Kljub nizki ceni registracije predstavlja ta prihodek četrtino vseh tujih investicij v Liberiji.[4]

Druge pomembnejše industrijske panoge v Monroviji so še predelava nafte, konzerviranje tunine in proizvodnja zdravil, barve ter cementa.[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Mesto so leta 1822 ustanovili afroameriški priseljenci, ki so tja prišli po iniciativi Ameriškega društva za kolonizacijo (American Colonization Society), kot rešitev vprašanja osvobojenih sužnjev v Združenih državah Amerike. Ime je dobila po takratnem ameriškem predsedniku Jamesu Monroeju, aktivnemu podporniku zamisli o izseljevanju osvobojenih sužnjev v Afriko. Pri upravljanju naseljenih ozemelj so imeli novi priseljenci glavno vlogo, vendar so tu živeli tudi predstavniki avtohtonih ljudstev Dei in Bassa. Z leti so se priselili še predstavniki drugih lokalnih ljudstev in prebivalci sosednjih držav.[3]

Pristanišče je zaradi strateškega pomena zgradila ameriška vojska med drugo svetovno vojno.[6]

Mesto je skupaj s preostankom države prizadel državljanski konflikt, ki se je pričel leta 1989 in s presledki trajal skoraj 15 let. Kot sedež vladnih sil in izhodišče mednarodne mirovne operacije je bilo edino mesto v državi, ki ga uporniki niso v celoti zavzeli.[3] Prav v Monroviji je leta 2003 Leymah Gbowee organizirala množičen protest žensk za mir in pomagala strmoglaviti predsednika Charlesa Taylorja (za svojo vlogo pri končanju državljanske vojne je leta 2011 prejela Nobelovo nagrado za mir).[7]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 2008 National Population and Housing Census Arhivirano 2012-02-13 na Wayback Machine.. Retrieved November 09, 2008.
  2. »Global Statistics«. GeoHive. 1. julij 2009. Pridobljeno 4. julija 2010.
  3. 3,0 3,1 3,2 Ogbogbo, C.B.N. (2004). »Monrovia«. Encyclopedia of African History. London: Routledge.
  4. »Liberia approves Norwegian Seagull for maritime security training«. United Press International. 21. avgust 2012. Pridobljeno 7. septembra 2013.
  5. »Monrovia (Liberia)«. Britannica Online. Pridobljeno 7. septembra 2013.
  6. »Port Operations«. National Port Authority, Republic of Liberia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2013. Pridobljeno 7. septembra 2013.
  7. »Profile: Leymah Gbowee - Liberia's 'peace warrior'«. BBC News. 7. oktober 2011. Pridobljeno 7. septembra 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Monrovia v Wikimedijini zbirki