Mojzes odhaja v Egipt (Perugino)
| Mojzes odhaja v Egipt | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Pietro Perugino in delavnica |
| Leto | c. 1482 |
| Vrsta | freska |
| Mere | 350 cm × 572 cm |
| Kraj | Sikstinska kapela, Rime |
Mozes odhaja v Egipt je freska italijanskega renesančnega slikarja Pietra Perugina in njegove delavnice, izvedena okoli leta 1482 v Sikstinski kapeli v Rimu. Prikazuje potovanje preroka Mojzesa.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Naročilo dela je nastalo leta 1480, ko je Perugino krasil kapelo v stari baziliki svetega Petra v Rimu. Papež Sikst IV. je bil z njegovim delom zadovoljen in se je odločil, da mu naroči tudi dekoracijo nove kapele, ki jo je zgradil v vatikanski palači. Zaradi obsega dela se je kasneje Peruginu pridružila skupina slikarjev iz Firenc, med katerimi so bili tudi Sandro Botticelli, Domenico Ghirlandaio in drugi..
Peruginovi pomočniki v Sikstinski kapeli so bili tudi Pinturicchio. Nekatere figure na freski so mu tradicionalno pripisovali, vendar to umetnstni zgodovinarji 20. stoletja izpodbijajo. [1] Naslikali so jih Andrea d'Assisi, Rocco Zoppo ali, manj verjetno, Lo Spagna ali Bartolomeo della Gatta, drugi takratni Peruginovi sodelavci.
Opis[uredi | uredi kodo]
Freska, ki prikazuje Mojzesovo potovanje, je prva na steni tik do oltarja in je na nasprotni steni obrnjena proti Kristusovemu krstu.
Slika prikazuje Mojzesa (oblačen v rumeno in zeleno kot na drugih freskah cikla), ki odhaja v Egipt, potem ko je bil izgnan iz Midžana, z Zipporah na njegovi desni. V sredini ga angel prosi, naj obreže njegovega sina Eliezerja (prizor na desni), kot znak zavezništva med Jahvejem in Izraelci. Krst, upodobljen na nasprotni freski, je več zgodnjekrščanskih pisateljev, vključno z Avguštinom, dejansko obravnavalo kot nekakšno »duhovno obrezovanje«. Ceremonija je na desni in vključuje Zipporah.[2]
V desnem ozadju Moses in Zipporah pozdravijo Jetra pred odhodom. Naravni elementi vključujejo hribovsko pokrajino v ozadju, za katero so značilna tanka drevesa (vključno s palmo, simbolom krščanske žrtve) in ptice: dve od njih se parita, kar nakazuje na obnovitvene cikle narave. Na levem ozadju je skupina pastirjev. Dame s frfotajočimi oblekami so bile pogost element florentinskega zgodnjerenesančnega slikarstva, ki sta ga uporabljala tudi Domenico Ghirlandaio in Sandro Botticelli.
Sklici in viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Todini, Filippo (1989). La Pittura Umbra.
- ↑ Harwood, Edith (1907). Notable pictures in Rome (v angleščini). J.M. Dent. str. 6.
- Garibaldi, Vittoria (2004). »Perugino«. Pittori del Rinascimento. Florence: Scala.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
