Mohamed bin Salman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Mohammed bin Salman)
Mohamed bin Salman
Vladanje21. junij 2017–danes
PredhodnikMohamed bin Najef
Kralj in premierSalman
Rojstvo31. avgust 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][3] (38 let)
Rijad, Provinca Riad[d], Saudova Arabija[4]
Zakonec
​
​
(por. 2008)​
Potomci
  • Princ Salman
  • Princ Mašour
  • Princesa Fahda
  • Princesa Noura
  • Princ Abdulaziz
Imena
Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman
RodbinaSaudi
OčeSalman
MatiFahda bint Falah Al Hithlain

Mohamed bin Salman Al Saud (arabsko محمد بن سلمان آل سعود, znan tudi kot MBS[5]) saudskoarabski politik in princ; * 31. avgust 1985, Rijad, Savdska Arabija.

Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja Salmana bin Abdulaziza in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, Fahdi bint Falah Al Hithlain. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za dejanskega vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka Mohameda bin Najefa in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana.

Bin Salman vlada v avtoritarnem režimu. V Saudovi Arabiji ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za človekove pravice, borci za pravice žensk, novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje izvensodnih pobojev uporabljal skupino morilcev, znano kot Odred tigrov. Osebno je bil povezan z atentatom na Džamala Hašogdžija, savdskoarabskega kolumnista Washington Posta, ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za savdskim bombnim napadom v Jemnu, ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje katarske diplomatske krize, pridržanje libanonskega premierja Saada Haririja, začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni vdor v telefon predsednika Amazona Jeffa Bezosa in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020.

Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo pravice žensk, kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa Saudi Vision 2030 je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985[6][7][8] princu Salmanu bin Abdulazizu in njegovi tretji ženi,[9] Fahdi bint Falah Al Hithlain.[10] Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar plemena Al Ajman.[11] Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod Dhaydanovim vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza Saad bin Abdul Rahman ubit v bitki pri Kanzanu.[12]

Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.[9] Med njegovimi brati in sestrami sta Turki bin Salman in Khalid bin Salman.[13] Princ Mohammed je diplomiral iz prava na univerzi King Saud.[14]

Zgodnja kariera[uredi | uredi kodo]

Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.[15] 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner province Rijad.[16] V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v provinci Rijad.[17] Oktobra 2011 je prestolonaslednik sultan bin Abdulaziz umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.[18]

Šef sodišča[uredi | uredi kodo]

Junija 2012 je umrl prestolonaslednik Nayef bin Abdulaziz. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil Saud bin Nayefa, ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.[19][20][21] 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.[17]

Vzpon na oblast[uredi | uredi kodo]

Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in Adelom al-Jubeirjem, 13. junij 2016

23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra[22] in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.[23][24]

V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, Hutiji so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika Abdrabbuha Mansurja Hadija in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.[25] Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.[26] Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ Mutaib bin Abdulah, ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.[27] Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.[28]

Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka Mohameda bin Nayefa za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.[29] Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom Barackom Obamo prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.[27]

Predsednik Donald Trump govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017

Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za The Economist, ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.[30][31]

Kot odgovor na grožnjo Islamske države je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.[32] Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Rijadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.[33]

Prestolonaslednik[uredi | uredi kodo]

21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.[34] Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška zvezna obveščevalna služba,[35][36] kar je nemška vlada pozneje zavrnila.[37]

Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik Donald Trump poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah Bele hiše obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore terorizmu, nedavnem diplomatskem sporu s Katarjem in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. [38] Bin Salman je aprila 2017 za Washington Post povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot Severna Koreja."[39]

Čistka leta 2017[uredi | uredi kodo]

Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".[40] Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v hotelu Ritz Carlton v Rijadu.[41] 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja Al-Waleeda bin Talala, pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja Citija, News Corpa in Twitterja, ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in pranja denarja.[42]

Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja nacionalne garde Savdske Arabije; Adel Fakeih, minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.[42][43]

Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".[44] Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.[44] Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.[44] Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.[44] Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v Ženevi in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.[44] Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod prisilo in nekatere od njih tudi ustavile.[44] Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.[44] Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".[45] Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.[45] Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.[45] Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v zapor Al-Ha'ir, nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.[45]

Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"[46] Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je nekaj dni po čistki obiskal Rijad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."[47]

Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.[48][49] Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.[50]

Administracija[uredi | uredi kodo]

Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot nacionalistična[51][52] in populistična[53][54] s konservativnim odnosom do politike ter liberalnim stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.[55][56] Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca Sauda al-Qahtanija[57][58] in prestolonaslednika Abu Dabija Mohameda bin Zayeda.[59][60] Njegov stil vladanja je novinarka Rula Jebreal opisala kot izjemno brutalen, Džamal Hašogdži in Theodor Winkler pa avtoritarnega.[56]

Bin Salman z indijskim premierjem Narendro Modijem na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016

Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da priznajo Jeruzalem kot prestolnico Izraela.[61] Marca 2018 je Turčijo označil za del "trikotnika zla" poleg Irana in Muslimanske bratovščine.[62][63] Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini Izraelu.[64] To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.[65][66] Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o priključitvi vzhodnega dela zasedenega Zahodnega brega, znanega kot Jordanska dolina.[67]

Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom.[68] Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z Rusijo na svetovnih naftnih trgih.[68] Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.[69] Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.[70]

Savdska naftna industrija[uredi | uredi kodo]

Bin Salman z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018

Savdska Arabija, največja proizvajalka OPEC, ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih cenah nafte.[71] Rekordno visoke cene energije je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.[72][73][74]

Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.[75][76]

Avtoritarnost[uredi | uredi kodo]

Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.[77] Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.[77][78] Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega Jamala Hašogdžija, kolumnista The Washington Posta, ki ga je režim umoril.[78] Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.[79]

Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.[79] Močno je omejil pooblastila savdske verske policije.[27]

Kontroverze[uredi | uredi kodo]

Protest v Londonu proti državniškemu obisku bin Salmana v Združenem kraljestvu, 7. marec 2018
Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018

Vera[uredi | uredi kodo]

Po besedah Davida Ottawaya iz Wilsonovega centra je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.[80] Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".[80] Novinar Graeme Wood piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."[81]

Omejitve verske policije[uredi | uredi kodo]

Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.[82][83]CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".[84]

Spremembe v islamski teologiji[uredi | uredi kodo]

Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove wali al-amr [85] (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. [81] Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava Bernard Haykel. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Saudovi Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost saudskih verskih voditeljev vahabitskim doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi fatve »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.[80]

pojasnjeno, da islamsko pravo temelji na dveh besedilnih virih: Koranu in suni ali na primeru preroka Mohameda, zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« [81]

Odnosi z Donaldom Trumpom[uredi | uredi kodo]

Avgusta 2016 se je Donald Trump Jr. srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz Abu Dabija. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.[86] Na srečanju so sodelovali Joel Zamel, izraelski specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež George Nader in ustanovitelj Blackwater Erik Prince.[87][86]

Predsednik Donald Trump z bin Salmanom junija 2019

Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše Jared Kushner in Steve Bannon.[60] Bin Salman je bil nato povabljen v Belo hišo in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.[88] Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".[89] Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.[88] Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".[90] Trump je sprva podpiral blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije,[91] kljub nasprotovanju državnega sekretarja Rexa Tillersona in obrambnega ministra Jamesa Mattisa,[92] čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.[93] Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)[94], ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.[95] Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.[96]

Odnosi z Bidnovo administracijo[uredi | uredi kodo]

Bin Salman z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom na vrhu GCC +3 v Džidi, Saudova Arabija, 16. julij 2022

Leta 2019, v času Trumpove vlade, je Joe Biden kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja Džamala Hašogdžija leta 2018.[97] Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru Hašogdžija.[98] Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.[97]

Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje proizvodnje nafte in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.[97][99][100] Wall Street Journal je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".[97] Aprila 2022 je direktor CIA William Burns odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s Kitajske.[101]

Prekinil vezi s Katarjem[uredi | uredi kodo]

Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s Katarjem dolgotrajen, in ga primerjal z ameriškim embargom proti Kubi, ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v Kairu". Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom največje ameriške vojaške baze v regiji."[63]

Odstop Saada Haririja[uredi | uredi kodo]

Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja Saada Haririja pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu Hezbolaha, ki ga podpira Iran in je glavna politična sila v Libanonu. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.[41]

Saudsko-kanadski spor[uredi | uredi kodo]

Chrystia Freeland, kanadska ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije Samar Badawi, aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja Raifa Badawija, ter pozvala k izpustitvi borcev za človekove pravice.[102] Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.[103][104] Toronto Star je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".[105]

Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom, 16. oktobra 2018
Ahmad Asiri (desno) in bin Salman (levo) leta 2016

Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane[uredi | uredi kodo]

Februarja 2019 je bin Salman branil kitajska prevzgojna taborišča Šindžjang za Ujgure in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.[106][107][108] Kitajska komunistična partija je zaprla do 2 milijonov Ujgurov in drugih pretežno muslimanskih etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci Šindžjang v koncentracijskih taboriščih, kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.[106][108] Miqdaad Versi, tiskovni predstavnik Muslimanskega sveta Britanije, je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".[109]

Vdor v telefon Jeffa Bezosa[uredi | uredi kodo]

Marca 2019 je Gavin de Becker, strokovnjak za varnost, ki dela za Jeffa Bezosa, obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.[110] Bezos je bil lastnik The Washington Posta, vodilni v podjetju Amazon in takrat najbogatejši človek na svetu.[110]

Januarja 2020 so bili s strani FTI Consulting objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa WhatsApp bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.[111] Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.[111]

Posebna poročevalca Združenih narodov Agnès Callamard in David Kaye sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje Washington Posta o Savdski Arabiji".[112] Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za Washington Post.[113]

Okoljevarstvo[uredi | uredi kodo]

Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.[114] Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.[114]

Aretacija Mohameda bin Najefa[uredi | uredi kodo]

Nekdanji prestolonaslednik Mohamed bin Najef je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom Nawwafom bin Najefom in bratom kralja Salmana, princem Ahmedom bin Abdulazizom, in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.[115]

Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha[uredi | uredi kodo]

Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".[116] Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".[117]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Bin Salman z Nicolasom Sarkozyjem, nekdanjim predsednikom Francije, in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na svetovnem prvenstvu v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018

6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično Saro bint Mašour, hčerko svojega strica po očetovi strani Mašourja bin Abdulaziza. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.[10][118][119][120] Leta 2022 je The Economist poročal, da je bin Salman vsaj enkrat svojo ženo pretepel tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.[121]

Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.[122]

Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna Jurija Šeflerja za 500 evrov. milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto Serene.[123][124] Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev milijonov kupil Chateau Louis XIV.[125][126]

Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana kot posrednika kupil Salvator Mundi Leonarda da Vincija; s prodajo novembra pri 450,3 $ milijonov je postavil novo rekordno ceno za umetniško delo.[127][128][129][130] To poročilo so zanikali dražitelj Christie's, veleposlaništvo Savdske Arabije[131] in vlada Združenih arabskih emiratov, ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.[132] Natančna trenutna lokacija slike ni znana,[133][134] saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi motorni jahti Serene morda slika Salvator Mundi.[135]

Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.[124] Junija 2016 je odpotoval v Silicijevo dolino in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka Markom Zuckerbergom.[136] V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, Billom in Hillary Clinton, Henryjem Kissingerjem, Michaelom Bloombergom, Georgeom W. Bushom, Georgeom HW Bushom, Billom Gatesom, z njim so se srečali tudi Jeff Bezos, Oprah Winfrey, Rupert Murdoch, Richard Branson, župan Los Angelesa Eric Garcetti, Michael Douglas, Morgan Freeman in Dwayne Johnson.[137][138] Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.[139] Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko Thereso May, kraljico Elizabeto II. in princem Williamom, vojvodo Cambriškim.[140]

25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 ministrstva za zdravje Savdske Arabije prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila savdska tiskovna agencija.[141]

Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v Take-Two Interactive, Electronic Arts in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.[142]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Store norske leksikon — 1978. — ISSN 2464-1480
  2. ↑ GeneaStar
  3. ↑ Munzinger Personen
  4. ↑ https://www.skynewsarabia.com/web/article/958478/مسيرة-محمد-بن-سلمان-ولي-العهد
  5. ↑ »Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi« (PDF). Office of the Director of National Intelligence. 11. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. februarja 2021.
  6. ↑ »Ministries«. Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C. 30. april 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 2. januarja 2018.
  7. ↑ »Who is Saudi Crown Prince Mohammed?«. BBC News. 6. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2017. Pridobljeno 2. januarja 2018.
  8. ↑ Tisdall, Simon (24. junij 2017). »Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2017. Pridobljeno 2. januarja 2018.
  9. ↑ 9,0 9,1 Kirkpatrick, David D. (6. junij 2015). »Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2015. Pridobljeno 29. oktobra 2015.
  10. ↑ 10,0 10,1 »Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman«. Al Jazeera. 21. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2017. Pridobljeno 2. januarja 2018.
  11. ↑ Al Labbad, Mustafa (27. januar 2016). »The new Saudi power triangle«. Al Monitor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2017. Pridobljeno 24. aprila 2017.
  12. ↑ House, Karen Elliott (27. april 2019). »Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030«. Belfer Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2020. Pridobljeno 2. septembra 2020.
  13. ↑ Alexander Bligh (2018). »Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard«. The Journal of the Middle East and Africa. 9 (1): 110. doi:10.1080/21520844.2018.1450015.
  14. ↑ »Council of Ministers: Membership«. saudiembassy.net. Embassy of Saudi Arabia, Washington DC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2011. Pridobljeno 25. januarja 2015.
  15. ↑ Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia. Retrieved 30 March 2015
  16. ↑ »HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011«. AMEinfo.com. 31. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2011. Pridobljeno 2. marca 2013.
  17. ↑ 17,0 17,1 »Chairman of the Board«. MISK.org.sa. MISK Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2015. Pridobljeno 25. januarja 2015.
  18. ↑ »Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix«. Bahrain News Agency. 22. april 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2013. Pridobljeno 23. aprila 2012.
  19. ↑ »Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad«. Saudi Gazette. 3. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2014. Pridobljeno 2. marca 2013.
  20. ↑ »Prince Mohammed appointed president of crown prince court«. Saudi Business News. 2. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2013. Pridobljeno 2. marca 2013.
  21. ↑ »Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince«. Asharq Alawsat. 3. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2013. Pridobljeno 12. aprila 2013.
  22. ↑ »Saudi King Abdullah passes away«. Al Arabiya. 23. januar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2015. Pridobljeno 23. januarja 2015.
  23. ↑ »Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud«. Al Arabiya. 27. januar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 28. februarja 2015.
  24. ↑ Cordesman, Anthony H. (24. januar 2015). »Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King«. Newsweek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2015. Pridobljeno 26. januarja 2015.
  25. ↑ Yemen profile – Timeline Arhivirano 30 January 2016 na Wayback Machine., BBC, 6 July 2017
  26. ↑ »Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen«. Al Jazeera. 26. marec 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2015.
  27. ↑ 27,0 27,1 27,2 Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16. oktober 2016). »Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition«. The New York Times. str. A1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2016. Pridobljeno 17. oktobra 2016.
  28. ↑ Law, Bill (8. januar 2016). »The most dangerous man in the world?«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2017.
  29. ↑ Osborne, Samuel (22. januar 2016). »King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2017.
  30. ↑ »Transcript: Interview with Muhammad bin Salman«. The Economist. 6. januar 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2016. Pridobljeno 11. januarja 2016.
  31. ↑ »Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire«. The Independent. 10. januar 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2016.
  32. ↑ Browning, Noah; Irish, John (15. december 2015). »Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2018. Pridobljeno 5. julija 2018.
  33. ↑ McKernan, Bethan (27. november 2017). »More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2018. Pridobljeno 5. julija 2018.
  34. ↑ »Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince«. Al Jazeera. 21. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2017.
  35. ↑ Huggler, Justin (2. december 2015). »Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns«. The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2016.
  36. ↑ Cockburn, Patrick (9. januar 2016). »Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister«. The Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2016.
  37. ↑ Smaledec, Alison (3. december 2015). »Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2017.
  38. ↑ Miller, Jake (21. junij 2017). »Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince«. CBS News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2019. Pridobljeno 12. avgusta 2019.
  39. ↑ Ignatius, David (20. april 2017). »A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?«. The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2017.
  40. ↑ Waldman, Peter; Carey, Glen (9. november 2017). »The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab«. Bloomberg Businessweek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2017. Pridobljeno 12. novembra 2017.
  41. ↑ 41,0 41,1 Bergen, Peter (17. november 2018). »Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2018. Pridobljeno 13. januarja 2019.
  42. ↑ 42,0 42,1 »Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests«. Daily Sabah. 4. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2017.
  43. ↑ Kirkpatrick, David D. (4. november 2017). »Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2017.
  44. ↑ 44,0 44,1 44,2 44,3 44,4 44,5 44,6 »'Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge«. the Guardian (v angleščini). 19. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2021. Pridobljeno 19. oktobra 2021.
  45. ↑ 45,0 45,1 45,2 45,3 »How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz«. NBC News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2021. Pridobljeno 19. oktobra 2021.
  46. ↑ Trump, Donald J. (6. november 2017). »I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!«. Twitter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2017. Pridobljeno 11. novembra 2017.
  47. ↑ Al-Shihri, Abdullah; Batrawyi, Aya (25. oktober 2017). »More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep«. Chicago Tribune. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2017. Pridobljeno 11. novembra 2017.
  48. ↑ »Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency«. spa.gov.sa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2019. Pridobljeno 25. februarja 2019.
  49. ↑ »Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered«. Al Arabiya (v angleščini). 30. januar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2019. Pridobljeno 25. februarja 2019.
  50. ↑ »Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand«. Transparency.org (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2021. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  51. ↑ »Beating Up on Canada Again: the Canada Letter«. The New York Times. 10. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2018. Prince Mohammed is a Saudi nationalist
  52. ↑ »Saudi Arabia's Dark Nationalism«. The Atlantic. 2. junij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2018.
  53. ↑ »Saudi Arabia's Populist King in Waiting«. Politico. 22. september 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2017. Pridobljeno 23. novembra 2017.
  54. ↑ »Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors«. Financial Times. 30. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2018. MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad
  55. ↑ »Heir's modernising vision risks conservative discontent«. The Times. 22. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2018. Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.
  56. ↑ 56,0 56,1 Winkler, Theodor (2018). The Dark Side of Globalization. LIT Verlag Münster. str. 192. combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule
  57. ↑ »How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype«. Reuters. 22. oktober 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2018. Pridobljeno 10. januarja 2019.
  58. ↑ »Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman«. GQ. 27. december 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2019. Pridobljeno 10. januarja 2019.
  59. ↑ »Meet the Two Princes Reshaping the Middle East«. Politico. 13. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2018.
  60. ↑ 60,0 60,1 »A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East«. The New Yorker. 9. april 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2018.
  61. ↑ »Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move«. J Street. 12. december 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2019. Pridobljeno 18. septembra 2019.
  62. ↑ »Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'«. Al-Monitor. 8. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2018. Pridobljeno 20. decembra 2018.
  63. ↑ 63,0 63,1 »Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media«. Reuters. 7. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2018. Pridobljeno 20. decembra 2018.
  64. ↑ »Saudi crown prince says Israelis have right to their own land«. Reuters. 3. april 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. junija 2018. Pridobljeno 25. junija 2018.
  65. ↑ »Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties«. The Times of Israel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2018. Pridobljeno 25. junija 2018.
  66. ↑ Goldberg, Jeffrey (2. april 2018). »Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good«. The Atlantic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2018. Pridobljeno 25. junija 2018.
  67. ↑ »UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans«. CBC News. 11. september 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2019. Pridobljeno 18. septembra 2019.
  68. ↑ 68,0 68,1 Klippenstein, Ken (23. februar 2022). »Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis«. The Intercept (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. februarja 2022.
  69. ↑ Kerr, Simeon; Al-Atrush, Samer; England, Andrew (28. februar 2022). »Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties«. Financial Times. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  70. ↑ »How could the Ukraine crisis affect the Middle East? | DW | 16.02.2022«. DW.COM (v britanski angleščini). Pridobljeno 25. februarja 2022.
  71. ↑ »Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia«. Reuters. 1. oktober 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  72. ↑ »Energy crunch: How high will oil prices climb?«. Al-Jazeera. 27. september 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  73. ↑ »Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply«. CNBC. 5. oktober 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  74. ↑ »OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies«. Natural Gas Intelligence. 6. oktober 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  75. ↑ »Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation«. Reuters. 15. julij 2022.
  76. ↑ »Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week«. Reuters. 21. julij 2022.
  77. ↑ 77,0 77,1 »Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying«. Los Angeles Times (v ameriški angleščini). 1. oktober 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2021. Pridobljeno 18. julija 2021.
  78. ↑ 78,0 78,1 »Saudi Arabia Case Study | Understanding Transnational Repression«. Freedom House (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2021. Pridobljeno 18. julija 2021.
  79. ↑ 79,0 79,1 »The High Cost of Change« (v angleščini). 4. november 2019. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2021. Pridobljeno 18. julija 2021. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  80. ↑ 80,0 80,1 80,2 Ottaway, David (6. maj 2021). »Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment«. Wilson Center, Viewpoint Series. Pridobljeno 4. marca 2022.
  81. ↑ 81,0 81,1 81,2 Wood, Graeme (3. marec 2022). »ABSOLUTE POWER«. The Atlantic. Pridobljeno 4. marca 2022.
  82. ↑ »Haia can't chase, arrest suspects«. arabnews.com. 14. april 2016. Pridobljeno 14. aprila 2016.
  83. ↑ Commins, David Dean (2015). Islam in Saudi Arabia. I.B. Tauris. str. 66. ISBN 9781848858015.
  84. ↑ Bashraheel, Aseel (22. september 2019). »Rise and fall of the Saudi religious police«. Arab News. Pridobljeno 28. februarja 2021.
  85. ↑ Brown, Nathan J. (5. marec 2019). »Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question«. SSRN 3346372. Pridobljeno 5. marca 2022. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  86. ↑ 86,0 86,1 "Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election Arhivirano 13 June 2018 na Wayback Machine.". The New York Times. 19 May 2018.
  87. ↑ "Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help Arhivirano 20 May 2018 na Wayback Machine.". Reuters. 19 May 2018.
  88. ↑ 88,0 88,1 »The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House«. New York Times. 8. december 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  89. ↑ »Saudi Arabia Has High Hopes for Trump«. The Atlantic. 20. maj 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  90. ↑ »'We put our man on top', Trump said on MBS, book claims«. Al-Jazeera. 5. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  91. ↑ »Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar«. The Guardian. 6. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2021. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  92. ↑ »Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy«. The Guardian. 24. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  93. ↑ »Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say«. New York Times. 9. april 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  94. ↑ »Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"«. The Intercept. 21. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  95. ↑ »Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince«. Reuters. 7. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  96. ↑ »Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing«. CNBC. 20. november 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 4. aprila 2019.
  97. ↑ 97,0 97,1 97,2 97,3 Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19. april 2022). »How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point«. Wall Street Journal (v ameriški angleščini). ISSN 0099-9660. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  98. ↑ Gardner, Frank (14. julij 2021). »Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2021. Pridobljeno 17. novembra 2021.
  99. ↑ Lonas, Lexi (8. marec 2022). »Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report«. The Hill.
  100. ↑ »Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It«. Foreign Policy. 24. marec 2022.
  101. ↑ »Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince«. The Intercept. 13. maj 2022.
  102. ↑ Jon Gambrell (5. avgust 2018). »Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute«. Toronto Star. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2018. Pridobljeno 20. oktobra 2018.
  103. ↑ »'We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone«. The Guardian. 11. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2018. Pridobljeno 20. oktobra 2018.
  104. ↑ »U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute«. The Globe and Mail. 7. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2018. Pridobljeno 20. oktobra 2018.
  105. ↑ »On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted«. Toronto Star. 10. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2018. Pridobljeno 11. avgusta 2018.
  106. ↑ 106,0 106,1 Ensor, Josie (22. februar 2019). »Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps«. The Daily Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2019. Pridobljeno 10. marca 2019.
  107. ↑ »Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing«. Newsweek. 22. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2019. Pridobljeno 10. marca 2019.
  108. ↑ 108,0 108,1 »Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'«. Business Insider. 23. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2019. Pridobljeno 10. marca 2019.
  109. ↑ »Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'«. al-Jazeera. 23. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2019. Pridobljeno 10. marca 2019.
  110. ↑ 110,0 110,1 Bond, Shannon (31. marec 2019). »Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief«. Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2019. Pridobljeno 2. marca 2021.
  111. ↑ 111,0 111,1 Zetter, Kim; Cox, Joseph (23. januar 2020). »Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone«. Motherboard. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2020. Pridobljeno 2. marca 2021.
  112. ↑ O'Neill, Patrick (22. januar 2020). »UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos«. MIT Technology Review. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2020. Pridobljeno 2. marca 2021.
  113. ↑ Bowman, Verity (22. januar 2020). »Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated«. The Daily Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2020. Pridobljeno 2. marca 2021.
  114. ↑ 114,0 114,1 »How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?«. the Guardian (v angleščini). 12. oktober 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2021. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  115. ↑ Summer Said; Justin Scheck; WarrenStrobel. »Top Saudi Royal Family Members Detained«. Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2021. Pridobljeno 6. marca 2020.
  116. ↑ Pelley, Scott (24. oktober 2021). »Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows«. CBS News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2021. Pridobljeno 25. oktobra 2021.
  117. ↑ »Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says«. BBC News. 25. oktober 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2021. Pridobljeno 25. oktobra 2021.
  118. ↑ Al Ahmed, Ali (16. marec 2018). »Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge«. GulfInstitute.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2020. Pridobljeno 17. novembra 2020.
  119. ↑ Langer, Marko (5. november 2017). »Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner«. Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  120. ↑ Kurtz, Steve (15. marec 2018). »Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup«. FoxNews.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2020. Pridobljeno 27. maja 2019.
  121. ↑ Pelham, Nicolas (28. julij 2022). »MBS: despot in the desert«. The Economist. ISSN 0013-0613. Pridobljeno 28. julija 2022.
  122. ↑ »Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch«. The Sydney Morning Herald. 4. april 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2018.
  123. ↑ »A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff«. The Washington Post. 28. junij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2016.
  124. ↑ 124,0 124,1 Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (15. oktober 2016). »Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2017.
  125. ↑ »World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. marca 2018. Pridobljeno 28. marca 2018.
  126. ↑ Mulholland, Rory (16. december 2017). »Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home«. The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2019. Pridobljeno 24. maja 2019.
  127. ↑ Harris, Shane; Crow, Kelly; Said, Summer (7. december 2017). »Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2017. Pridobljeno 7. decembra 2017.
  128. ↑ Meixler, Eli (7. december 2017). »The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince«. Fortune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2017. Pridobljeno 7. decembra 2017.
  129. ↑ »Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2018. Pridobljeno 30. marca 2018.
  130. ↑ »Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report«. CBSNews.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2018. Pridobljeno 30. marca 2018.
  131. ↑ »Embassy Statement on Art Work Purchase«. saudiembassy.net. Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2018. Pridobljeno 28. marca 2018.
  132. ↑ »Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi«. The National. 9. december 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2018. Pridobljeno 28. marca 2018.
  133. ↑ »The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?«. CNN.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2019. Pridobljeno 8. julija 2019.
  134. ↑ Krause, Amanda (12. junij 2019). »The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world«. Insider.com. Pridobljeno 3. marca 2022.
  135. ↑ Sharma, Neha Tandon (28. april 2022). »Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out«. Luxury launches. Pridobljeno 29. aprila 2022. The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.
  136. ↑ »Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg«. Al Arabiya. 22. junij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2017. Pridobljeno 23. aprila 2017.
  137. ↑ »Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit«. The Independent. 7. april 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2018.
  138. ↑ »MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit«. Al Jazeera. 29. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2018.
  139. ↑ »Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince«. Financial Times. 20. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2018. Pridobljeno 27. junija 2018.
  140. ↑ »Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit«. The Independent. 8. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2018.
  141. ↑ »Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine«. Al Arabiya (v angleščini). 25. december 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2020. Pridobljeno 25. decembra 2020.
  142. ↑ Weiss, Miles (17. februar 2021). »Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers«. Bloomberg.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2021. Pridobljeno 19. februarja 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mohamed_bin_Salman&oldid=6157324«