Mogilno
Mogilno | |||
|---|---|---|---|
 Samostan Mogilno | |||
| |||
  Mogilno | |||
| Koordinati: 52°39′N 17°57′E / 52.650°N 17.950°E | |||
| Država |  Poljska | ||
| Vojvodstvo | Kujavsko-pomorjansko | ||
| Powiat/Okraj | Mogilno | ||
| Gmina/Občina | Mogilno | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Leszek Duszyński | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 832 km2 | ||
| Prebivalstvo (31. december 2019[1]) | |||
| • Skupno | 11.786 | ||
| • Gostota | 1.471 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštna številka | 88-300 | ||
| Avtomobilska oznaka | CMG | ||
| Podnebje | Dfb | ||
| Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] | ||
Mogilno (poljsko Mogilno) je majhno mesto v osrednji Poljski, od leta 1999 v Kujavsko-pomorjanskem vojvodstvu.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Mogilno je eno najstarejših naselij ob meji zgodovinskih regij Velikopoljske in Kujavije. Na dolgem ozkem rtu, na zahodu in jugu obdanem z Mogilskim jezerom in na vzhodu z močvirji, je že od preloma 8. in 9. stoletja do 10. stoletja obstajala zgodnjesrednjeveška naselbina.
Leta 1065 je poljski vojvoda Boleslav Velikodušni tam ustanovil benediktinsko opatijo. Severno od opatije se je kasneje razvilo mesto, ki je leta 1398 dobilo mestne pravice in bilo do leta 1773 v lasti opatije.
Po prvi delitvi Poljske leta 1772 je mesto pripadlo Kraljevini Prusiji in bilo leta 1920 vrnjeno Poljski.
Pokol med drugo svetovno vojno[uredi | uredi kodo]
Med nemško invazijo na Poljsko je nemška vojska 18. septembra 1939 na hujskanje pripadnikov nemške manjšine v Mogilnu ubila 40 Poljakov, med njimi enega Juda. Žrtve za usmrtitev so izbrali lokalni folksdojčerji s poljskim državljanstvom. Najstarejša žrtev je bila stara 75, najmlajša pa 17 let.[2][3][4]
Mestne zanimivosti[uredi | uredi kodo]
- Bivša benediktinska opatija. Cerkev je bila zgrajena v 11. stoletju in bila obnovljena v prvi polovici 16. stoletja v poznogotskem slogu. Drugič je bila obnovljena v 18. stoletju v baročnem slogu. Ohranjenih je več romanskih elementov, med njimi stebri, deli zidov ladje in zlasti apsida in dve kripti. Trikrilna opatija z gartom je iz 14. stoletja. Prezidana je bila v 18. stoletju.
- Poznogotska cerkev sv. Jakoba, zgrajena okoli leta 1511.
- Središče mesta s hišami iz 19. stoletja.
- Pokopališče.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Wyniki badań bieżących - Baza Demografia - Główny Urząd Statystyczny Arhivirano 2018-12-26 na Wayback Machine.. demografia.stat.gov.pl. Pridobljeno 16. julija 2020.
- ↑ Datner, Szymon (1967). 55 dni Wehrmachtu w Polsce (1.IX-25.X.1939) (v poljščini). Warsaw: MON (Ministerstwa Obrony Narodowej). str. 346.
- ↑ Łuczak, Czesław (1996). Pod niemieckim jarzmem (Kraj Warty 1939-1945) (v poljščini). Poznan: PSO. str. 43.
- ↑ Friedrich, Klaus-Peter (2007). »Did the Nazi War of Extermination in Eastern Europe Start in September 1939?«. V Silberklang, David (ur.). Yad Vashem Studies. Zv. 35. Jerusalem: Yad Vashem. str. 202. ISBN 978-965-308-273-1. ISSN 0084-3296.
