Modri glavinec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Modri glavinec
Modri glavinec kot plevel med žitom (Begunje na Gorenjskem)
Modri glavinec kot plevel med žitom (Begunje na Gorenjskem)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Tribus: Cynareae
Rod: Centaurea
Vrsta: C. cyanus
Znanstveno ime
Centaurea cyanus
L.

Modri glavinec, tudi plavica ali modriš[1] (znanstveno ime Centaurea cyanus) je enoletna zdravilna rastlina s pokončnim robatim steblom in modrimi koški, ki najpogosteje raste med vsemi vrstami žit.

Opis[uredi | uredi kodo]

Modri glavinec je od 30 do 90 cm visoka rastlina, ki ima pokončno, sivo-zeleno razvejano steblo. Listi rastline so suličasti, dolgi od 1 do 4 cm. Cvetovi so izrazito modre barve, po čemer je rastlina dobila tudi ime, v premeru pa merijo od 1,5 do 3 cm. Barvilo se imenuje protocianin, ki ga vsebujejo tudi vrtnice, le da je pri njih rdeče barve[2]. Cvet je v bistvu socvetje, ki ga sestavljajo drobni temnomodri cvetovi v sredini, okrog njih pa so razporejeni lijakasti modri listi, ki so na koncu nazobčani.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Domovina rastline je verjetno Bližnji vzhod, od koder se je najverjetneje s selitvami ljudstev in širjenjem žitnih kultur selila proti severu in zahodu.

Čaj iz zeli in cvetov te rastline pospešuje izločanje urina, zaradi česar se v ljudskem zdravilstvu poparek uporablja pri obolenjih ledvic in mehurja, pa tudi pri težavah z jetri, žolčem in sklepi. Poleg tega se čaj uporablja tudi pri vnetju oči in očesne veznice, pa tudi proti krastam na glavah otrok in prhljaju. Ponekod iz posušenih cvetov pripravljajo prah, s katerim posujejo rane, ki se slabo celijo in gnojijo.[3].

Modri glavinec je v Sloveniji uvrščen na Rdeči seznam praprotnic in semenk kot ranljiva vrsta[1]. Razlog za ogroženost te rastline je uporaba herbicidov na njivah, ki so bile v preteklosti najbolj pogosto rastišče modrega glavinca. Le-ta je bil v preteklosti eden najbolj razširjenih njivskih plevelov.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Barbara, Remic; Tatjana, Gregorc; Aleksandra, Krumpak. "Modri glavinec". Pridobljeno dne 29. junija 2010. 
  2. Shiono M; Matsugaki N; Takeda K (2005). "Structure of the blue cornflower pigment". Nature 436 (7052): 791. PMID 16094358. doi:10.1038/436791a. 
  3. "Modri glavinec proti obolenjem mehurja in ledvic". Pridobljeno dne 29. junija 2010. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]