Pojdi na vsebino

Modra rakovica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Modra rakovica

Callinectes sapidus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Crustacea (raki)
Razred: Malacostraca (višji raki)
Red: Decapoda (deseteronožci)
Nižji red: Brachyura (rakovice)
Družina: Portuidae
Rod: Callinectes
Vrsta: C. sapidus
Znanstveno ime
Callinectes sapidus
Rathbun, 1896
Sinonimi
  • Lupa hastata Say, 1817
  • Portunus diacantha Latreille, 1825
  • Lupa diacantha Milne-Edwards, 1834
  • Callinectes hastatus Ordway, 1883

Modra rakovica (znanstveno ime Callinectes sapidus), opisno tudi »sinja plavajoča rakovica«[1] je invazivna vrsta tujerodnih rakovic v Sredozemlju, čedalje bolj prisotna v Severnem Jadranu, tudi v Tržaškem, Koprskem ter Piranskem zalivu.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Znanstveno ime Callinectes sapidus izhaja iz dveh starogrških besed: Kάλλος s pomenom »lep« in νήκτης s pomenom »plavalec« ter latinskega sapidus, ki pomeni »okusen«.

Izvor in širjenje

[uredi | uredi kodo]

Modra rakovica izvira iz zahodnega Atlantskega oceana in Mehiškega zaliva, zelo prisotna je tudi v Louisiani ter v zalivu Chesapeake v ZDA, v zvezni državi Maryland. Domneva se, da se je modra rakovica, kot larva, v Sredozemlje in zatem v Jadransko morje razširila z balastnimi vodami trgovskih ali potniških ladij. V Jadranu se je pojavila že v petdesetih letih preteklega stoletja, v bližini Benetk, sedaj pa njeno prisotnost beležijo domala vse sredozemske obmorske države.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Vrsta je znana po svoji modrikasti barvi in po sposobnosti plavanja, ki ni lastnost na v slovenskem morju avtohtonih vrst morskih rakovic. Modre rakovice imajo posebne anatomske prilagoditve, ki jim omogočajo plavanje. Njihove zadnje noge so preoblikovane v plavalne lopatice, kar omogoča učinkovito premikanje skozi vodo. Te delujejo kot vesla, kar dovoljuje dokaj hitro in uspešno plavanje.

Prilagodljivost

[uredi | uredi kodo]

Modra rakovica je zelo prilagodljiva na različne ekosisteme, zato lahko uspeva tako v braktičnih vodah, kjer je slanost znatno nižja kot v morju, pa tudi v ustjih rek, od koder se zatem lahko razširi po strugi navzgor. Ovire zanjo ne predstavljajo niti območja z visoko stopnjo onesnaženosti, zato lahko živi tudi v pristaniščih.

Reproduktivna sposobnost

[uredi | uredi kodo]
Samica modre rakovice z jajčeci

Za razmnoževanje vrste so izredno pomembna okolja, kjer se ob plimi in oseki mešata slana in sladka voda, tam so potem mlade rakovice dokaj zaščitene pred plenilci.

Ena samica modre rakovice lahko proizvede med 750.000 in 8 milijonov jajčec, ki jih izleže v morje, to je pomembno tudi za razvoj larv. Vse to, odsotnost naravnih plenilcev, ter tudi vse višje temperature morja prispevajo k njihovemu hitremu širjenju.

Vpliv na lokalne ekosisteme

[uredi | uredi kodo]

Modre rakovice so agresivni plenilci in lahko s plenjenjem avtohtonih vrst znatno vplivajo na lokalno morsko življenje. Njihova prisotnost lahko moti lokalno ribištvo in marikulturo (o znatni škodi v gojiščih školjk poročajo iz Italije),[2] kjer te rakovice uspešno tekmujejo z avtohtonimi vrstami.

Opazovanja v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]
Ulov modrih rakovic v Louisiani

Modra rakovica se v slovenskem morju pojavlja od marca 2019, ko je bila samica te vrste ujeta v Jernejevem kanalu v Seči.[3] Invazivno vrsto pri nas spremljajo na Morski biološki postaji v Piranu, zatem so sledile posamezne najdbe tudi na drugih lokacijah. V zadnjih letih pa je postala vrsta zelo pogosta, še posebej v Krajinskemu parku Sečovlje in v Krajinskem parku Strunjan. V Strunjanu so v letu 2024 v dveh mesecih in pol ulovili skoraj 300 modrih rakovic,[4] kar kaže na naraščajočo populacijo.

Prisotnost modre rakovice v Sloveniji je zaskrbljujoča zaradi potenciala, da spremeni lokalne ekosisteme in prehiti avtohtone vrste. Obstaja tudi skrb, da se bo vrsta sčasoma razširila tudi v porečja rek, ki se izlivajo v Jadransko morje.

Gastronomska raba

[uredi | uredi kodo]

Modra rakovica je užitna, zaradi svojega okusnega mesa velja za pravo delikateso. Tudi v Italiji jo ponekod že ponujajo v ribarnicah in nekaterih restavracijah.[5] Ulov te vrste pa v nekaterih delih vzhodne in južne obale ZDA (npr. v Louisiani)[6] pomeni enega od stebrov lokalnega gospodarstva ter prebivalcem pomemben vir hrane in sredstev za preživljanje.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Necenzurirano.si: Katastrofa na severu Jadrana«. 22. avgust 2023. Pridobljeno 25. oktobra 2024.
  2. »V boj proti modrim rakovicam s posebnim komisarjem«. 7. avgust 2024. Pridobljeno 25. oktobra 2024.
  3. Lipej, Lovrenc (2024). »Modra rakovica na tapeti«. Primorske novice. Št. 248. str. 25. Pridobljeno 25. oktobra 2024.
  4. »V Strunjanu izlavljajo modre rakovice«. 20. avgust 2024. Pridobljeno 25. oktobra 2024.
  5. »Invazija modrih rakovic - če ne moreš premagati sovražnika - ga pojej?«. 12. oktober 2023. Pridobljeno 25. oktobra 2024.
  6. »Commercial Crab Harvesting, Processing, and Selling«. 23. maj 1997. Pridobljeno 25. oktobra 2024.
  • Falciai L.; Minervini R. (1992). Guida dei Crostacei Decapodi d'Europa. ISBN 88-7021-557-1.
  • The Blue crab: Callinectes sapidus. Maryland Sea Grant College, University of Maryland. 2007. ISBN 978-0-943676-67-8.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]