Miranda Veljačić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Miranda_Veljačić
Portret
Miranda Veljačić v Splitu 2009.
Rojstvo1976
Zagreb
NarodnostHrvaška
Poklicraziskovalka, arhitektka, urednica
Poznana pokoordinator združenja
Platforma 9,81
zastopala Hrvaško na beneškem bienalu 2016

Miranda Veljačić, hrvaška arhitektka, raziskovalka in kulturna delavka, * 1976, Zagreb, Hrvaška.

Je soustanoviteljica, koordinatorka in sedanja predsednica Platforme 9,81, ene najstarejših nevladnih organizacij, ki se osredotoča na arhitekturne raziskave in prakse v zvezi z alternativno kulturo in kulturo mladih, aktivizmom, urbanizmom in modno dediščino.

Veljačićeva je bila urednica dveh glavnih hrvaških arhitekturnih revij, Oris in Čovjek i prostor. Leta 2015 je predstavljala Hrvaško na Beneškem bienalu arhitekture skupaj z Dinkom Peračićem, Emino Višnić in Slavenom Toljem.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 so Veljačićeva, Dinko Peračić in Marko Sančanin še kot študentje v Zagrebu ustanovili združenje za arhitekturne raziskave Platforma 9,81, ki je rezultat njihovega dela z Evropskim združenjem študentov arhitekture. Miranda Veljačićeva je leta 2002 diplomirala na Arhitekturni fakulteti v Zagrebu.

Od leta 2003 živi in dela v Splitu z možem Dinkom Peračićem in dvema otrokoma.[1][2]

Strokovno delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1999, ko je bila še študentka, je Veljačićeva skupaj z Dinkom Peračićem in Markom Sančaninom ustanovila združenje za arhitekturne raziskave pod imenom Platforma 9,81, katerega koordinatorka je in sedanja predsednica.[3] Platforma 9,81 je sestavljena iz hrvaške skupine arhitektov, teoretikov, oblikovalcev in urbanistov ter deluje kot nevladna organizacija z namenom spodbujati interdisciplinarne razprave o urbanih prostorih, globalizaciji in arhitekturnih praksah. Njihove raziskave so dokumentirane na spletu, poleg tega so bile leta 2004 objavljene v publikaciji Superprivate. Leta 2011 je kolektiv sodeloval na razstavi Arhipelag sodobne umetnosti, programu del na kraju samem v arhipelagu Turku na Finskem.[4]

Leta 2006 je postala članica predsedstva Združenja arhitektov Splita in članica programskega odbora multimedialnega kulturnega centra v Splitu. Dela na raziskavah, elaboratih za ohranjanje-zaščito in promocijo modernističnih arhitekturnih draguljev, kot je Senatorij na Krvavici, avtorja Rikarda Marasovića.[5] Leta 2009 je za projekt revitalizacije Mladinskega centra v Splitu, ki ga je izvedla skupaj z Dinkom Peračićem, prejela nagrado Salon arhitekture. S tem projektom sta Veljačićeva in Peračić zaključila dela na tej monumentalni stavbi, ki jih je v 70. letih začel arhitekt Frane Grgurević.[6] Stavbe niso nikoli dokončali, ker se bilo kulture ni več finansiralo; objekt jo je skotiralo več skupin in arhitekti so 12 let dolgo so stavbo preoblikovali, da bi dobila nov, funkcionalen namen.[7]

Leta 2016 je Veljačićeva, skupaj z Dinkom Peračićem, Emino Višnić in Slavenom Toljem zastopala Hrvaško na Beneškem bienalu arhitekture. Njihov skupni projekt "rabimo - to storimo" je bil dokumentiran v katalogu POROČANJE PRED FRONT s prispevkom o projektu z naslovom "to potrebujemo - to storimo" - politične pragmatike in utopije"[8] in s publikacijo WE NEED IT – WE DO IT po naročilu Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške.[7] Publikacija obravnava nekaj drugih projektov Veljačićeve in drugih arhitektov na bienalu. Leta 2018 je projekt prejel veliko nagrado 53. zagrebškega salona arhitekture.[9][10]

Veljačićeva pogosto sodeluje na mednarodnih in lokalnih umetniških prireditvah s predstavitvami svojih del, najpogosteje v sodelovanju z Dinkom Peračićem.[11][12][13]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "platforma 9,81 : Miranda Veljačić". platforma981.hr. Pridobljeno dne 2021-03-14.
  2. "HURA - CV Miranda Veljačić". huraarhitektura.arhitekti-hka.hr. Pridobljeno dne 2021-03-14.
  3. "platforma 9,81 : Miranda Veljačić". platforma981.hr. Pridobljeno dne 2021-05-02.
  4. "CAA - Contemporary Art Archipelago". www.contemporaryartarchipelago.fi. Pridobljeno dne 2021-04-15.
  5. "Tajanstveni objekt u borovoj šumi". kulturpunkt. Pridobljeno dne 2021-03-14.
  6. "Youth Centre Split". architectuul.com. Pridobljeno dne 2021-04-15.
  7. 7,0 7,1 Peračić, Dinko, ur. (2016). WE NEED IT - WE DO IT. https://monoskop.org/images/f/f9/We_Need_It_We_Do_It_Croatia_at_the_15th_International_Architecture_Exhibition_La_Biennale_di_Venezia_2016.pdf.CS1 vzdrževanje: location (link)
  8. Žuvela, Ana. Višnić, Emina (ur.). "we need it – we do it" – policy pragmatics and utopias. POGON - Zagreb Center for Independent Culture and Youth; Museum of Modern and Contemporary Art Rijeka. ISBN 978-953-59052-0-2.
  9. "The Front Line of Architecture". kulturpunkt. Pridobljeno dne 2021-03-14.
  10. "Slobodna Dalmacija - Splitski Dom mladih bit će predstavljen na 15. venecijanskom bijenalu arhitekture". slobodnadalmacija.hr (hrvaščina). 2016-05-26. Pridobljeno dne 2021-03-14.
  11. "Društveno-kulturni centri". Odjel za sociologiju (hrvaščina). Pridobljeno dne 2021-04-14.
  12. "Architecture at the Edge". This is Galway (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-14.
  13. "Archipelago Logic". web.abo.fi. Pridobljeno dne 2021-04-14.