Pojdi na vsebino

Minar-e-Pakistan

Minar-e-Pakistan
مَنارِ پاکستان
مینارِ پاکستان
Zemljevid
Splošni podatki
StatusNacionalni stolp Pakistana
TipJavni spomenik
LokacijaLahore, Pandžab, Pakistan
NaslovGreater Iqbal Park, Circular Road, Lahore
Koordinati31°35′33″N 74°18′34″E / 31.5925°N 74.3095°E / 31.5925; 74.3095
Začetek gradnje23. marec 1960
Dokončano21. oktober 1968
Višina
Streha70 m
Projektiranje in gradnja
ArhitektNasreddin Murat-Kan
Strukturni inženirA. Rehman Niazi
Servisni inženirMian Abdul Ghani Mughal
Glavni izvajalecMian Abdul Khaliq company

Minar-e-Pakistan (pandžabsko مَنارِ پاکستان, latinizirano: Manār-e-Pākastān; urdujsko مینارِ پاکستان, latinizirano: Mīnār-e-Pākistān; dob.»Stolp Pakistana«) je javni spomenik, stolp v Lahoreju v Pandžabu v Pakistanu.[1] Stolp je bil zgrajen med letoma 1960 in 1968 na mestu, kjer je Vseindijska muslimanska liga 23. marca 1940 sprejela resolucijo iz Lahoreja (ki se je pozneje imenovala Pakistanska resolucija) – prvi uradni poziv k ločeni in neodvisni domovini za muslimane v Britanski Indiji, kot jo zagovarja teorija dveh narodov. Resolucija je sčasoma pripomogla k ustanovitvi Pakistana leta 1947.[2][3]

Stolp stoji sredi mestnega parka, imenovanega Greater Iqbal Park.[4]

Oblikovanje

[uredi | uredi kodo]

Stolp odraža mešanico mogulske/islamske in moderne arhitekture.

Stolp je zasnoval in nadzoroval Nasreddin Murat-Kan, v Rusiji rojen pakistanski arhitekt in gradbeni inženir.[5] Minaret ponuja panoramski pogled obiskovalcem, ki se lahko na vrh povzpnejo po stopnicah ali z dvigalom.

Osnova stolpa je oblikovana kot roža. Okolica spomenika je prekrita s parki in cvetjem. Lokacija se pogosto uporablja za politične in verske dogodke. Znan je tudi kot Pakistanski stolp svobode.[6]

Struktura

[uredi | uredi kodo]
Spomenik stoji na podstavku

Podstavek je približno 8 metrov nad tlemi. Stolp se dviga približno 62 metrov nad podnožjem, skupna višina Minarja pa je približno 70 metrov nad tlemi. Razprti cvetni listi cvetlične osnove so visoki 9 metrov. Premer stolpa je približno 9,75 metra. Govorniški oder je zgrajen iz vzorčastih ploščic in gleda proti mošeji Badšahi. Osnova je sestavljena iz štirih ploščadi. Da bi simbolizirali skromen začetek boja za svobodo, je prva ploščad zgrajena z nebrušenimi kamni iz Taxile, druga ploščad je izdelana iz klesanih kamnov, tretja ploščad pa iz izklesanih kamnov. Polirani beli marmor, uporabljen za četrto in zadnjo ploščad, prikazuje uspeh pakistanskega gibanja.[7][8] Struktura uporablja podobe polmesecev in zvezd, znakov, ki simbolizirajo pakistansko kulturo, podobno kot na nacionalni zastavi.

G. Mukhtar Masood, ploden pisec in takratni namestnik komisarja Lahoreja, je bil eden od članov gradbenega odbora za stolp. Inženir storitev Mian Abdul Ghani Mughal je nadaljeval z gradnjo številnih drugih znamenitosti Pakistana, vključno z Gadafijevim stadionom Lahore, mestno bolnišnico Gujranvala, obvoznico Čand da Qila Gujranvala, hotelom Lords in kampusom univerze Pandžab Gujranvala.

Napisi

[uredi | uredi kodo]

Na dnu so na desetih zbližajočih se spominskih ploščah iz belega marmorja cvetlični napisi. Napisi vključujejo besedilo resolucije iz Lahoreja v urdujščini, bengalščini in angleščini, pa tudi besedilo resolucije iz Delhija, ki je bila sprejeta 9. aprila 1946. Na različnih ploščah so v arabski kaligrafiji vpisani verzi iz Korana in 99 imen Alaha. Drugi pomembni napisi na spomeniku so državna himna Pakistana v urdujščini in bengalščini, odlomki iz govorov Mohameda Alija Džinaha v urdujščini, bengalščini in angleščini; in nekaj kupletov, ki jih je napisal Alama Ikbal.

Gradnja

[uredi | uredi kodo]

Temeljni kamen je bil položen 23. marca 1960. Gradnja je trajala osem let in je bila dokončana 21. oktobra 1968 po ocenjenih stroških 7.058.000 Rs. Denar je bil zbran z uvedbo dodatnega davka na vstopnice za kino in konjske dirke na zahtevo Akhterja Husaina, guvernerja Zahodnega Pakistana.[9]

Pomen

[uredi | uredi kodo]

Minar-e-Pakistan velja za nacionalni simbol Pakistana[10] in izraz postkolonialne nacionalne identitete.

Pomembni obiski in dogodki

[uredi | uredi kodo]

21. februarja 1999 je indijski premier Atal Bihari Vadžpajee postal prvi indijski voditelj, ki je obiskal Minar-e-Pakistan (prejšnji obiski indijske države v Pakistanu niso vključevali obiska Lahoreja).[11] Vadžpajeejev obisk so glede na pomen primerjali z Nixonovim obiskom Kitajske.[12]

Minar-e-Pakistan je služil kot lokacija za številne shode.[13] Po podatkih Uprave za parke in hortikulturo so mitingi pogosto povzročili škodo okoliški flori. Leta 2014 je pandžabska vlada razmišljala o prepovedi vseh političnih ali nepolitičnih velikih srečanj.[14]

Minar e Pakistan na modrem nebu s senco

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Address of Minar-e-Pakistan«. Google Maps. Pridobljeno 23. septembra 2013.
  2. Baloch, Shah Meer (19. avgust 2021). »Hundreds of men in Pakistan investigated over mass sexual assault on woman«. Guardian. Pridobljeno 19. avgusta 2021.
  3. Chabba, Seerat. »Pakistan: Outpouring of anger after woman assaulted by over 400 men«. DW News. Pridobljeno 18. avgusta 2021.
  4. Khan, Ahmed Z. (1. marec 2013). »On Design and Politics of Co-producing Public Space: The Long Marches and the Reincarnation of the 'Forecourt' of the Pakistani Nation«. International Journal of Islamic Architecture (v angleščini). 2 (1): 125–156. doi:10.1386/ijia.2.1.125_1. S2CID 152739234.
  5. Meral Murat Khan. »Remembrance: The man behind the masterpiece«. Dawn. Pridobljeno 5. decembra 2012.
  6. »Minar-e-Pakistan – A Historical Monument«. Economypk (v angleščini). 16. julij 2022. Pridobljeno 9. oktobra 2023.
  7. Jamal, Amna Nasir (23. marec 2002). »The Pakistan Day memorial«. Dawn. str. Dawn Young World. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2007. Pridobljeno 12. februarja 2008.
  8. »Minar-e-Pakistan gets major facelift«. The Express Tribune (v angleščini). 30. oktober 2016. Pridobljeno 26. marca 2022.
  9. »Who Was The Man Behind Minar-e-Pakistan? RED ROCKCONSTRUCTIONCOMPANY«. FUCHSIA (v ameriški angleščini). 22. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2023. Pridobljeno 23. marca 2022.
  10. Minahan, James. The Complete Guide to National Symbols and Emblems. ABC-CLIO. str. 141.
  11. Raj Kumar Singh. Relations of NDA and UPA with Neighbours. str. 80–81.
  12. Wheeler, Nicholas J. Trusting Enemies: Interpersonal Relationships in International Conflict. Oxford University Press. str. 211.
  13. »PTI to stage rally at Minar-e-Pakistan today«. The News International. 23. marec 2013.
  14. »City diary : Govt mulls banning public rallies at Minar-i-Pakistan«. Dawn. 25. november 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]