Milovan Šaranović
Milovan Šaranović | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 20. november 1913 |
| Smrt | 30. julij 1943 (29 let) Sela pri Šumberku |
| Pripadnost |  SFRJ |
| Rod/ |  Jugoslovanska ljudska armada |
| Čin | Polkovnik |
| Oboroženi konflikti | Druga svetovna vojna |
Milovan Šaranović, črnogorski častnik, * 20. november 1913, Podkraj, Danilovgrad, Črna gora † 30. julij 1943, Sela pri Šumberku.
Življenjepis pred vojno
[uredi | uredi kodo]Osnovno šolo je končal v svojem rodnem mestu, nižjo gimnazijo pa v Danilovgradu. Zaradi revščine, ki mu je onemogočala nadaljnje šolanje je izbral kariero vojaka. Od 1930 do 1933 je obiskoval Vojno akademijo v Beogradu, nato pa kot oficir služboval najprej v Trebinjah, Bileći in nato še v Mariboru kot predavatelj v šoli za rezervne oficirje. Ambicijo, da nadaljuje šolanje na visoki šoli v generalštabu jugoslovanske vojske, je kljub opravljenim sprejemnim izpitom zaustavilo dejstvo, da je sin revne kmečke družine.
Med vojno
[uredi | uredi kodo]Kapitulacijo Jugoslavije dočaka v Travniku, kamor se je ob začetku napada na Jugoslavijo evakuiral iz Maribora s šolo rezervnih oficirjev. Ob nevolji višjih častnikov za nadaljnji odpor proti Nemcem, se je samovoljno s skupino somišljenikov s prebojem skozi nemško obkolitev izognil ujetništvu in prebil do rodnega kraja, kjer julija 1941 vstopi v NOVJ in aprila naslednje leto v KPJ.
Že po prvih borbah v Črni gori je izbran za vodnika in nato komandirja čete Jelenačkega bataljona. Sodeloval je v akciji na Velje Brdo, v borbah pri Danilovgradu, in v poznanem napadu na Pljevlje (decembra 1941). Kot izkušen vojak in zaradi svoje požrtvovalnosti je hitro napredoval v namestnika bataljona, komandanta bataljona in komandanta sektorja Danilovgrada. Po ustanovitvi Pete črnogorske brigade je imenovan za komandanta bataljona te brigade. Po nizu uspešnih borb s svojim bataljonom v Bosni, postane namestnik komandanta brigade.
Konec leta 1942 je po ukazu Vrhovnega štaba NOVJ poslan v Slovenijo, kjer je postal poveljnik Dolenjske operativne cone, junija 1943 pa načelnik Glavnega štaba NOV Slovenije z činom polkovnika.
Dva meseca po prevzemu nove dolžnosti je padel je v boju z Italijani med artilerijskim obstreljevanjem ob napadu na sovražnikovo posadko pri Novem mestu dne 31. julija1943. Že tri mesece po svoji smrti, 25. oktobra 1943, je bil, med prvimi partizanskimi junaki, razglašen za narodnega heroja.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Vojna enciklopedija, 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 481.
- ZBIRKA NARODNIH HEROJEV JUGOSLAVIJE
