Milodraška ahidnama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prepis Milodraški ahidname, ki jo hrani frančiškanski samostan v Fojnici

Milodraška ahidnama, znana tudi ko Fojniška ahidnama, je ahidnama, ki jo je 28. maja 1463 osmanski sultan Mehmed II. Osvajalec izdal bosanskim frančiškanom, ki jih je zastopal Anđeo Zvizdović.

Izročilo in zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po izročilu bosanskih frančiškanov se je Mehmed pripravljal, da jih po osmanski osvojitvi Bosne izžene iz cesarstva. V Mehmedov tabor v Milodražu je odšel Anđeo Zvizdović,[1] ki je sultana opozoril na izgon katolikov iz osvojene Bosne[2] in poudaril, da bodo morali katoliški trgovci, obrtniki in rudarji, ki bodo ostali v Bosni, imeti duhovno oskrbo, in dobil sultanovo svečano obljubo o verski strpnosti.[2] Frančiškanska provinca Bosna Srebrena je priznala Mehmeda II. za suverena in v zameno dobila obljubo, da bodo "imeli bosanski duhovniki svobodo in zaščito in se lahko brez strahu vrnejo v svoje samostane po celem cesarstvu. Nihče jih ne bo napadel in ogrožal njihovih življenj, premoženja in cerkva".[3] Ahidnama je po obliki, vsebini in sultanovi svečani obljubi zelo podobna mednarodnemu sporazumu.[4]

Pravice, zapisane v Milodraški ahidnami, so spoštovali vsi kasnejši osmanaki sultani, frančiškani pa so bili kljub temu vedno v napetih odnosih z lokalnimi oblastmi. Čeprav so bili lojalni osmanskemu režimu, so lokalne oblasti pogosto domnevale, da sodelujejo s katoliškim Habsburškim cesarstvom, največjim sovražnikom Osmanskega cesarstva.[3] Bosanski frančiškani se na Milodraško ahidnamo niso sklicevali samo v odnosih z muslimanskimi oblastmi, temveč tudi za zaščito pred ambicijami pravoslavne duhovščine, ki je na podlagi starejšega sultanovega fermana uveljavljala pravico do pobiranja davka. Za Milodraško hidnamo je pogosto rečeno, da je omogočila preživetje rimskokatoliške vere v Bosni in Hercegovini.[4]

Zgodovinskost[uredi | uredi kodo]

Milodraška hidnama se je ohranila samo v prepisih. Enaka ahidnama je bila leta 1462 zelo verjetno izdana tudi frančiškanom v Srebrenici, vendar se je izgubila.[2][4] Nekateri zgodovinarji so zaradi odsotnosti izvirnega dokumenta Milodraško hidnamo razglašali za ponaredek. Njena zgodovinskost je bila potrjena šele sredi 20. stoletja.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Andrić, Ivo (1990). The Development of Spiritual Life in Bosnia under the Influence of Turkish Rule. Duke University Press. str. 42. ISBN 0822382555.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Džaja, Srećko (30. november 1992). "Katoličanstvo u Bosni i Hercegovini od Kulina bana do austro-ugarske okupacije". Croatica Christiana Periodica 16: 167–168.
  3. 3,0 3,1 Velikonja, Mitija (2003). Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina. Texas A&M University Press. str. 79. ISBN 1603447245.
  4. 4,0 4,1 4,2 Ahdnama. Croatian Encyclopaedia. Miroslav Krleža Institute of Lexicography.