Millefiori

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vaza, 1872 V&A Museum no. 1188-1873
Millefiori kroglice, 1920-ih

Millefiori (italijansko: [milleˈfjoːri]) je oblika steklovine, znana že od antike in steklarska tehnika, ki ustvarja izrazite dekorativne vzorce na stekleni posodi. Izraz millefiori je kombinacija italijanskih besed mille (tisoč) in fiori (rože). [1] Apsley Pellatt je v svoji knjigi Zanimivosti izdelave stekla prvi uporabil izraz 'millefiori', ki se je leta 1849 pojavil v Oxfordskem angleškem slovarju; pred tem so bile kroglice imenovane mozaične kroglice. Čeprav je uporaba te tehnike znana že dolgo pred izrazom 'millefiori', je zdaj najpogosteje povezana z beneškim steklom. [2][3]

Tehnika millefiori se je od poznih 1980-ih uporabljala na polimerni glini in drugih materialih. [4] Ker je polimerna glina precej upogljiva in je ni treba segrevati in hladiti, da bi jo lahko zlili, je veliko lažji medij, v katerem nastajajo millefiori vzorci kot na steklu. [5]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Italija in vzhodno Sredozemlje sta bila v antiki proizvodni središči tega izdelanega stekla. Bilo je zelo priljubljeno, zlasti v začetku cesarske dobe. Izdelane so bile različne posode, zlasti krožniki, sklede in skodelice, lahko pa tudi kroglice, dragulji, obeski in miniature. V zgodnjih modernih Benetkah so steklo spet proizvajali v večjem številu. V tem času je steklo dobilo svoje ime.

Predmete, verjetno narejene v Italiji, so našli na arheoloških najdiščih iz 8. stoletja na Irskem. [6] Millefiori kroglice so bile odkrite pri izkopavanjih v Sandby borgu, Öland, Švedska, očitno iz konca 5. ali začetka 6. stoletja. [7] Košček millefiorija so našli skupaj z neobdelanimi granati v torbici na anglosaškem pokopališču v Sutton Hoo v začetku 7. stoletja.

Tehnično znanje za ustvarjanje millefiori se je izgubilo že v 18. stoletju, tehnika pa je bila oživljena v 19. stoletju. [8] V nekaj letih od odkritja tehnike so tovarne v Italiji, Franciji, Nemčiji in Angliji izdelovale millefiori palice. Pogosto so jih vgrajevali v papirnate uteži iz umetnega stekla.

Do 15. stoletja so izdelovalci stekla iz Murana izdelovali samo vlečene rozetne kroglice, narejene iz oblikovanih rozeta palic. Rozetne kroglice so narejene s polaganjem različnih oblik plasti stekla različnih barv v kalup in z vlečenjem mehkega stekla z obeh koncev, dokler palica ni dosegla želene debeline. Nato so jo razrezali na kratke segmente za nadaljnjo obdelavo. [9]

Izdelava[uredi | uredi kodo]

Millefiori steklo je narejeno tako, da stekleno palico prekrijejo z novimi, različno obarvanimi plastmi stekla ali pa s taljenjem več barvnih steklenih palic v eno večjo. Iz teh palic se nato odrežejo rezine, ki jih v italijanščini imenujejo murrine. Ti ploščice, diski ali trakovi se nato položijo v kalup in nato počasi stopijo. Tako so bile uporabljene tehnike prekrivanja stekla in taljenja. Po ohlajanju nastanejo neprozorne žile, ki imajo enake vzorce tako znotraj kot zunaj.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Millefiori Beads«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2018. Pridobljeno 7. avgusta 2019.
  2. Egglezos, Panos (31. januar 2012). »How It's Made - Millefiori Glass Paperweights« (Video). How It's Made. Discovery Channel. Pridobljeno 21. marca 2019 – prek YouTube.
  3. Struble, Karen. »Millefleur glass paperweight ...and more!«. Pridobljeno 21. marca 2019 – prek Pinterest.
  4. DiDominicis, Jill. »Polymer clay: a modern medium comes of age« (PDF). Ornamen Magazine. Pridobljeno 5. januarja 2018.[mrtva povezava]
  5. »Millefiori technique in clay«.
  6. Susan Youngs (ed), "The Work of Angels", Masterpieces of Celtic Metalwork, 6th-9th centuries AD, 1989, British Museum Press, London, ISBN 0-7141-0554-6
  7. Alfsdotter, C., Papmehl-Dufay, L., & Victor, H. (2018). A moment frozen in time: Evidence of a late fifth-century massacre at Sandby borg. Antiquity, 92(362), 421-436. doi:10.15184/aqy.2018.21
  8. »History of millefiori«.
  9. »History of the Murano Glass Pendant«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2009.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Arturo Oliver Foix: Millefiori glass in classical antiquity. In: Journal of Glass Studies 10, 1968, S. 48–70.
  • Gertrud Platz-Horster: Antike Gläser. Antikenmuseum Berlin, Berlin 1976, S. 29–33.
  • Millefiōri. In: Meyers Großes Konversations-Lexikon. 6. Auflage. Band 6, Bibliographisches Institut, Leipzig/Wien 1906, S. 839–840.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]