Milko Bambič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Milko Bambič, slovenski slikar, karikaturist, likovni kritik, mladinski pisatelj, publicist in izumitelj, * 26. april 1905, Trst, † 20. maj 1991, Trst.

Milko Bambič
Milko bambic-svara.jpg
Milko Bambič
Rojstvo 26. april 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Smrt 20. maj 1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (86 let)
Trst
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic novinar, pisatelj, grafični oblikovalec, slikar, mladinski pisatelj, izumitelj, ilustrator, karikaturist, stripar, likovni kritik

Življenje[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo, enoletno nemško pripravnico in prvi razred nemške realke je obiskoval v Trstu, kjer je hodil tudi v slikarsko šolo bratov Rondič. Maturiral je na realki v Idriji. Tu ga je učitelj en:Lojze Spazzapan seznanil s futorizmom in avantgardo. Nato je absolviral Trgovsko visoko šolo Revoltella v Trstu. Vpisal se je na arhitekturo v Ljubljani, a je ni dokončal.

Delo[uredi | uredi kodo]

Bambič je deloval kot slikar, risar, ilustrator karikaturist, izdelovalec reklam in lepakov ter pisec politično angažiranih besedil. Leta 1931 je izdelal reklamo za radensko vodo (tri srca), lepake za dnevnik Slovenec in za tovarno Peko. V dnevnem časopisju v Ljubljani je objavljal svoje karikature. Kot likovni kritik je spremljal likovno sceno italijanskega in slovenskega Trsta sredi prejšnjega stoletja. Vsega skupaj je ilustriral okrog sedemdeset knjig.

Bambič je bil tudi izumitelj. Delal je na področju tiska, elektronike, pisalnega stroja in na izboljšavi puške. Navduševal se je nad jezikovno pestrostjo sveta in govoril devet jezikov. Ukvarjal se je tudi z bionenergetiko, s hipnotizmom, spiritizmom in drugimi okultnimi vedami.

Uvrščamo ga v generacijo slovenske likovne avantgarde med prvo in drugo svetovno vojno.

Dela za mladino[uredi | uredi kodo]

V mladinski ilustraciji velja za enega od najbolj domiselnih slovenskih ilustratorjev. Izdelal je prvo mladinsko knjigo v barvni litografiji Miklavževa noč, avtorja Josipa Ribičiča. Bil je tudi mladinski pisatelj, za svoje slikanice Kralj Honolulu in povest Fižolčki je sam napisal besedilo. Njegova dela so polna anekdotskega humorja in lahkotnega občutja. Je avtor prvega slovenskega stripa Bu-Ci-Bu, ki je izšel v Našem glasu leta 1927.

Kralj Honolulu[uredi | uredi kodo]

Besedilo Kralj Honolulu govori o glavni književni osebi po imenu Miha Bradavica, ki postane dvorni norček hudobnega kralja Honolula in ga na koncu zgodbe premaga ter mu prevzame prestol. Kralj Honolulu postane možak - maček, celo življenje se kesa ter po svetu pripoveduje svojo zgodbo.

Fižolčki[uredi | uredi kodo]

Krajša povest Fižolčki govori o glavnih junakih bratcih po imenu Fržolček, Fažolček, Fežolček, Fažulček in Fižulček. Njihove poti se kmalu razidejo in njihovim dogodivščinam ni in ni konca. Usoda jih na koncu ponovno združi, zlezejo mamici zemlji v naročje, da bi tudi oni nekoč vzcveteli in rodili nove fižolčke.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Avtor in ilustrator[uredi | uredi kodo]

  • Fižolčki, Založba Slomškova družba v Ljubljani, 1940
  • Kralj Honolulu, Založništvo Tržaškega tiska, d. d. Trst, 1990

Dela z objavljenimi ilustracijami[uredi | uredi kodo]

  • dnevnik Jutro,
  • humoristični list Skovir,
  • revije Smorodnost, Ilustracija, Novi rod, Galeb, Pastirček, Primorski dnevnik,
  • šolsko berilo Mlado cvetje,
  • France Bevk, Grivarjevi otroci , Slomškova družba, Ljubljana (1939)
  • Josip Brinar, Kosmatin , Družba sv. Mohorja, Celje (1931)
  • France Novšek, Alenkina čebelica , Literarni klub, Ljubljana (1941)
  • Jakob Grimm, Pravljice , Ljudska knjigarna, Ljubljana (1944)
  • France Bevk, Stražni ognji , Unione Editoriale Goriziana, Gorica (1938)
  • France Bevk, Kozorog , Sigma, Gorica (1933)
  • Anton Debeljak, Tičistan , »Tičistan«, Ljubljana (1940)
  • Leopold Paljk, Kolački , Goriška Mohorjeva družba, Gorica (1926)
  • Stanislav Vdovič, Pravljice , Družba sv. Mohorja, Celje (1932)
  • Danilo Gorinšek, Zlata tička , Knjigarna Tiskovne zadruge, Ljubljana (1943)
  • Lojze Zupanc, Vklenjena mladost , Knjigarna Tiskovne zadruge, Ljubljana (1943)
  • Virgilij Šček, Kam greš? , Katoliška knjigarna, Gorica (1947)
  • Jože Sevljak, Jaz pa prosim za košček modrine , D.o. Sev, Litija (1998)

Prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Pesmi Aleksandra Blocha,
  • Zbirka pesmi Michelle Chaunier.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]