Milica Hrebeljanović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Milica Hrebeljanović
Srbska kneginja
Milica Hrebeljanović, freska v samostanu Ljubostinje (1402–1405)
Milica Hrebeljanović, freska v samostanu Ljubostinje (1402–1405)
Rojstvocca. 1335
Smrt11. november 1405
Samostan Ljubostinja, Srbska despotovina
PokopSamostan Ljubostinja
ZakonecLazar Hrebeljanović
OtrociJelena Lazarević Balšić Hranić,
Olivera Lazarević,
Mara Lazarević Branković,
Teodora Lazarević,
Vuk Lazarević,
Dragana Lazarević Šišman,
Stefan Lazarević
Vladarska hišaNemanjići
OčeVratko Nemanjić
Veroizpovedsrbska pravoslavna

Milica Hrebeljanović, rojena Nemanjić, je bila srbska kneginja, pisateljica, pravoslavna svetnica in žena srbskega kneza Lazarja Hrebeljanovića, * okoli 1335, † 11. november 1404, samostan Ljubostinja.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Vladislav Tetelbah: Carica Milica, Narodni muzej v Kikindi

Milica je bila iz vladarske rodbine Nemanjić. Njen oče je bil knez Vratko Nemanjić, v ljudskem izročilu bolj znan kot Jug Bogdan. Vratko je bil pravnuk Nemanjevega sina Vukana in vnuk Vukanovega sina Dimitrija s samostanskim imenom David. David je zgradil samostan Davidovica. Kot svetnik se v Srbski pravoslavni cerkvi praznuje 7. oktobra.

Rojena je bila okoli leta 1335. Okoli leta 1353 se je poročila s Lazarjem Hrebeljanićem. Po smrti kneza Uroša je Lazar postal knez Raške s prestolnico v Kruševcu. Z Lazarjem sta imela sedem otrok.

Po Lazarjevi smrti v bitki na Kosovskem polju leta 1389 je v imenu svojih otrok vladala kneginja Milica. Ko je sin Stefan odrasel, je on prevzel vladarske dožnosti, Milica pa se je umaknila v samostan Ljubostinja, ki ga je sama ustanovila. Preimenovala se je v Evgenijo. Pred smrtjo je prejela samostansko zaobljubo velike shime in novo ime Efrozinija. V samostanu Ljubostinja je živela do svoje smrti 11. novembra 1405 in bila tam tudi pokopana.

Spomenik kneginji Milici v Trsteniku

Srbska pravoslavna cerkev jo kot svetnico slavi 19. julija po cerkvenem koledarju oziroma 1. avgusta po novem koledarju. Ta dan se proslavlja tudi njen sin, despot Stefan Lazarević.

Knegina Milica je bila tudi diplomatka. Leta 1398 je odšla k sultanu Bajazidu I. in zastopala interese svojega sina Stefana. S pomočjo hčerke Olivere, takrat že vplivne Bajazidove žene, je dosegla prenos relikvij svete Petke iz Vidina v beograjsko kapelo sv. Petke na Kalemegdanu. Njene rlikvije so zdaj v romunskem mestu Iaşi.

Ukvarjala se je tudi s književnostjo. Znani sta njeni deli Molitva matere in Udovstvu mojemu ženik. Pisateljevala sta tudi njena hčerka Jelena Balšić in sin Stefan.[1]

Otroci[uredi | uredi kodo]

Milica in Lazar Hrebeljanović sta imela sedem otrok.

  • Dobrogoj, umrl kot otrok
  • Stefan (1377—1427), knez (1389—1402) in despot Srbije (1402—1427)
  • Vuk (1379—1410), knez
  • Mara (1355—1426), okoli leta 1372 poročena z Vukom Brankovićem[2][3][4]
  • Jelena (?—1443), poročena z Đurađem II. Stracimirovićem (okoli 1386)[5][4] in Sandalom Hranićem Kosačo (okoli 1411)
  • Dragana[3][6] (?—1395), poročena z Ivanom Šišmanom ali njegovim sinom Aleksandrom (okoli 1386)[3]
  • Teodora (Jelena) (?—pred 1405),[6] poročena z Nikolo II. Gorjanskim (okoli 1387)[5][4]
  • Olivera (okoli 1378[7]-po 1443[4][6] ali po 1444[5]), poročena z Bajazidom I. (okoli 1390)

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Vukan Nemanjić
 
 
 
 
 
 
 
8. Dimitar Nemanjić
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
4. Vratislav Nemanjić
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
2. Vratko Nemanjić
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. Мilica Hrebeljanović
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
3.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Lepe i umne ponos roda svog. Srpsko nasleđe. Arhivirano iz izvirnika 24. februarja. 2009. Pridobljeno 22. decembra 2008.
  2. Лазаревићи. Родословне таблице српских династија и властеле (III допуњено изд.). Нови Сад: Викизворник.
  3. 3,0 3,1 3,2 Veselinović & Ljušić 2001.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 „Genealogy - Balkan states: The Lazarevici”. Pridobljeno 25. februarja 2010.
  5. 5,0 5,1 5,2 Лазаревићи. Родословне таблице српских династија и властеле (III допуњено изд.). Нови Сад: Викизворник.
  6. 6,0 6,1 6,2 „Medieval Lands project - Serbia: Lazar I [1385]-1389, Stefan 1389-1427”. Pridobljeno 25. februarja 2010.
  7. Ivić 1928.