Milan Dekleva
Milan Dekleva | |
---|---|
Portret | |
Rojstvo | 17. oktober 1946 Ljubljana |
Državljanstvo | SFRJ Slovenija |
Poklic | profesor |
Poznan po | književnik in glasbenik |
Milan Dekleva [mílan dekléva], slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist, novinar, urednik, skladatelj in glasbenik, * 17. oktober 1946, Ljubljana.
Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je kot urednik na RTV Slovenija, sicer pa je deloval tudi na Radiu Študent, pri časopisnih podjetjih Dnevnik in Tribuna ter sodeloval z mnogimi slovenskimi kulturnimi organizacijami. Dekleva je najbolj poznan kot književnik, predvsem kot avtor lirične poezije (mnoge njegove pesmi so uporabljene kot besedilo zimzelenih slovenskih popevk), pa tudi kot igralec rugbyja (več kot 100 tekem) in kot član slovenske glasbene skupine Salamander (ki so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: Lado Jakša, Tomaž Pengov, Jerko Novak in drugi). Je tudi skladatelj scenske glasbe.
Biografija
Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Za glasbo ga je že kot otroka navdušila mama, ki je bila pianistka. Tudi oče je bil predan umetnosti, kot slikar, samouk in ljubitelj književnosti. Milan Dekleva je poznan predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi romane in eseje. Svoje prve pesmi je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v Mladini ter Obzorniku. Dekleva je tudi glasbenik, saj je igral klavir in kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije Pokaži, kaj znaš je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani realki se je po bratovem zgledu odločil za študij elektronike, vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je dobitnik Prešernove nagrade leta 2006. Dekleva je predstavnik slovenskega modernizma in postmodernizma.
Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko haikujev Mushi mushi (1971), ki so ji sledile številne druge pesniške zbirke, prevodi, drame in odlični eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, med katerimi je ena vidnejših Panični človek (1990). Otrokom pa je znan predvsem po dramskih delih, kot so Magnetni deček (1982), Igra o strašnem volku (1991), Totalka odštekan dan (1992) in Bučka na Broadwayu (1993). Veliko jih je bilo uprizorjenih kot lutkovne ali radijske igre. Njegova mladinska pesniška zbirka Pesmi za lačne sanjavce (1981) je vrhunec slovenske nonsensne poezije. Piše tudi mladinsko prozo. Ob devetnajstih zjutraj (1985) je kratka sodobna pravljica, A so kremšnite nevarne (1997) pa fantastična pripoved o obisku nezemljana Egregorja II. v naši realnosti. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske revije Tribuna, sourednik Radia Študent, sodelavec Študentskega kulturnega centra in član glasbene skupine Salamander.
Poetika
S prvo pesniško zbirko Mushi mushi (1971) se avtor zavestno odmika ustaljenim poetičnim reformam časa, v katerem je zbirka nastala. S to zbirko haikujev avtor odkriva željo po poenotenju in zlitju „orientalske“ oblike in „evropske“ vsebine. Prvo knjigo otroških pesmi Pesmi za lačne sanjavce (1981) obvladuje pesnikova bleščeča, živa, vsega se dotikajoča, fantazija, ki zmore v dveh verzih povezati povsem različne, medsebojno tuje reči. Nato sledi Magnetni deček (1983), v kateri je bistvena doživljajska sestavina navezana na lastno zaljubljenost oziroma prijateljstvo: čustveno stanje in odzivanje drugega. Leta 1989 prejme avtor nagrado Prešernovega sklada za zbirko Zapriseženi prah (1987), v kateri se pojavi pesem kot čista, prosojna „ljubezenska pisava“. V zbirki Odjedanje božjega (1988), za katero je prejel Jenkovo nagrado leta 1991, pesnika zanima razmerje med človekovo dušo in telesom in jih skuša s svojo pesniško govorico zbližati. V nagrajeni zbirki (Župančičeva nagrada) Šepavi soneti (1995), ki je istega leta nastala in bila nagrajena, skuša avtor variirati sonetno obliko in jo uporabiti za nove jezikovno – slogovne prijeme. Leta 1997 se Dekleva z romanom Oko v zraku, ki posega v obdobje slovenskega študentskega gibanja, začasno odmakne od poezije. Istega leta Dekleva napiše še čudovito zbirko esejev o poeziji Gnezda in katedrale (1997), za katero leta 1999 prejme Rožančevo nagrado. Svoje ustvarjanje nadaljuje z romanom Pimlico (1998), ki se prostorsko in časovno navezuje na Oko v zraku (1997). Leta 2003 je avtor prejel Veronikino nagrado za zbirko V živi zob (2003). Novejši esej Dekleve, O trnu in roži (2002), je zagovor poezije, sej je njena vloga, po mnenju avtorja, vse bolj potisnjena na periferijo družbenega dogajanja. Leta 2006 pa je Milan Dekleva prejel Prešernovo nagrado za življenjsko pesniško in pisateljsko delo in Kresnika za roman Zmagoslavje podgan (2005).
Primarna bibliografija
Poezija
- Mushi mushi, Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna)(COBISS)
- Odjedanje božjega, Ljubljana, Emonica 1988 (COBISS)
- Zaprišeženi prah, Ljubljana, Mladinska knjiga 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga)(COBISS)
- Preseženi človek: izreki (spremna beseda Tomo Virk), Ljubljana, Mihelač 1992 (COBISS)
- Šepavi soneti (spremna beseda Matevž Kos), Ljubljana, Mihelač 1995 (zbirka Itaka)(COBISS)
- V živi zob (spremna beseda Vanesa Matajc), Ljubljana, Cankarjeva založba 2003 (COBISS)
- Dopisovanja, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1978 (COBISS)
- Nagovarjanja, Ljubljana, Mladinska knjiga 1979 (COBISS)
- Narečje telesa, Ljubljana, Cankarjeva založba 1984 (COBISS)
- Kvantaški stihi, Ljubljana, Aleph 1994 (COBISS)
- Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira, Ljubljana, Mladinska knjiga 2001 (COBISS)
- Panični človek, Celovec, Wieser 1990 (COBISS)
- Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo, Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura 1996, (Zbirka Prišleki) (COBISS)
- Sosledja (spremna beseda Barbara Pogačnik), Ljubljana, Nova revija 2001 (zbirka Samorog) (COBISS)
- Mushi mushi, Ljubljana, Društvo Apokalipsa 2005 (zbirka Haiku)(z ang. prevodom) (COBISS)
Prevod v knjižni obliki
- Odjedanje božjega (prevedel Josip Osti), Ljubljana, Vodnikova domačija, Kulturni vikend djece iz BiH 1995 (zbirka Egzil-abc) (COBISS)
Dramatika
- Igra na vrhu (kabaret), Ljubljana, Mihelač 1993, (COBISS)
Proza
- Oko v zraku (roman), Ljubljana, Mladinska knjiga 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) (COBISS)
- Pimlico (roman), Ljubljana, Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) (COBISS)
- Zmagoslavje podgan (roman), Ljubljana, Cankarjeva založba 2005 (COBISS)
- Izkušnje z daljavo (kratka proza), Ljubljana, Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) (COBISS)
- Reševalec ptic (kratka proza), Ljubljana, Cankarjeva založba 1999 (COBISS)
- Pimlico (ponatis), Ljubljana, Cankarjeva založba 2006 (COBISS)
Eseji
- Gnezda in katedrale, Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura 1997 (zbirka Novi pristopi) (COBISS)
- O trnu in roži, Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura 2002 (zbirka Novi pristopi) (COBISS)
Knjižne objave za otroke in mladino
Poezija
- Pesmi za lačne sanjavce, Ljubljana, Partizanska knjiga 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica)(COBISS)
- Alica v računalniku, Ljubljana, Cankarjeva založba 2000 (zbirka Najst)(COBISS)
- Pesmarica prvih besed, Radovljica, Didakta 2009 (COBISS)
Dramatika
- Magnetni deček, Ljubljana, Univerzum 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) (COBISS)
- Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji, Ljubljana, Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) (COBISS)
- Lenča flenča ; zveza diamantnega čuka (skupaj v Zajc, Dane: Zakaj in vprašaj), Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) (COBISS)
Proza
- Ob devetnajstih zjutraj, Ljubljana, Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mala slikanica)(COBISS)
- Totalka odštekan dan, Ljubljana, državna založba Slovenije 1992 (zbirka Zapik) (COBISS)
- Bučka na Broadwayu, Ljubljana, državna založba Slovenije 1993 (zbirka Zapik) (COBISS)
- A so kremšnite nevarne, Ljubljana, Mladinska knjiga 1997, (zbirka Zavri) (COBISS)
- Skrivnostno pismo, Ljubljana, Pošta Slovenije in Tehniški muzej Slovenije 2004 (o pošti na Slovenskem) (COBISS)
- Kako so nastale ZDA, Velenje, Založništvo Pozoj (zbirka Pravljične pokrajine) (COBISS)
- Naprej v preteklost, Ljubljana, Mladinska knjiga 1997 (zbirka Pisanice) (COBISS)
- Rahlo pegaste sanje, Velenje, Založništvo Pozoj 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) (COBISS)
Prevodi
- Dekleva Milan – Anaximander is measuring (Prevedel: Boris A. Novak, angleščina)
- Dekleva Milan – Cantos ( Prevedla: Dintinjana, Judita Mia, angleščina)
- Dekleva Milan – Engel im Spielzeug (Prevedla: Maja Haderlap, nemščina)
- Dekleva Milan – Odjedanje božjega (Prevedel: Josip Osti, bosanščina)
- Dekleva Milan – Origin of language (Prevedel: Mackinnon Alasdair, angleščina)
- Dekleva Milan – Pleasing are these reveries (Prevedel: Jože Žohar, angleščina)
- Dekleva Milan – Seizing the divine (Prevedel: Mackinnon Alasdair, angleščina)
Sekundarna bibliografija
Vplivi in povezave
Na Deklevo so vplivali: Rilke - Devinske elegije, Soneti na Orfeja, Južni otok (Kajetan Kovič), Vesolje (Gregor Strniša), Črni bik (Dane Zajc), Char, Jimenez, Celan, Trakl, Paz, Borges, Stevens, Alexaindre, Pessoa, Dickinson, Plath, Vodušek, Rožanc, Kocbek, iranska pesnica Forugh Farrakhzad, Pascal
Recepcija doma
Pokrajina jezika, po kateri se giblje Milan Dekleva, je ena najbolj razprtih pa tudi najbolj razsežnih na domačem literarnem prizorišču. Poezija gre od leta 1971, ko je iz vrvenja tukajšnjih študentskih gibanj nastal njegov pesniški prvenec Mushi mushi, petnajst zbirk. Kot prozaist je napisal tri romane in dve knjigi kratke proze. Pri dramatiki se je izkazal s šestnajstimi igrami, komedijami, lutkovnimi in radijskimi igrami, glasbenimi komedijami in otroškimi muzikali, celo s političnim kabaretom. Ustvaril pa je tudi dve knjigi esejističnega tipa in dva televizijska scenarija. Za svoje delo je bil na Slovenskem nagrajen že s številnimi nagradami, od tega tudi s Prešernovo nagrado za življenjsko pesniško in pisateljsko delo leta 2006.
Recepcija na tujem
Milan Dekleva še ni dobro poznan po Evropi, čeprav so nekatera njegova dela že prevedena v tuje jezike, ga pa dobro poznajo v državah nekdanje Jugoslavije.
Viri
- Milan Dekleva (2007): Sledi božjih šapic: izbrane pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS)
Literatura
- Okusi stavkov, vonji besed (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006
- Poezija je spodmik tal, Borut Pogačnik, Ljubljana: Dnevnik 2001
- Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari, Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija
- Predgovor v Pimlico, Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Unoverze: Študentska založba
- Enciklopedija Slovenije, Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998
- Moje delo je čuječnost, Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999
- Album slovenskih književnikov, Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006
Glej tudi
Zunanje povezave
{{subst:#if:Dekleva, Milan|}}
[[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1946}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}}||LIVING=(živeči ljudje)}} | #default = Rojeni leta 1946
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta LIVING
}}]]