Mihail Andrejevič Miloradovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mihail Andrejevič Miloradovič
Mihail Andrejevič Miloradovič  *
Mihail Andrejevič Miloradovič
(delo Georga Dawa; Vojaška galerija Zimskega dvorca)[1]
Rojstvo 1. (12.) oktober 1771
Sankt Peterburg  *
Smrt 15. (27.) december 1825 (54 let)
Sankt Peterburg  *
Pripadnost Zastava Rusije Ruski imperij
Aktivna leta 1787 – 1825
Čin General pehote
Oboroženi
konflikti
Rusko-švedska vojna (1788-1790)
Italijanska in švicarska ekspedicija (1799-1800)
Rusko-turška vojna (1806-1812)
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
Odlikovanja Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja
Red svete Ane
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Janeza Jeruzalemskega

Grof Mihail Andrejevič Miloradovič (rusko Михаи́л Андре́евич Милора́дович), ruski general srbskega rodu, * 1771, † 1825.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Leta 1818 je postal generalni guverner Sankt Peterburga; v tem času je bil najvišje odlikovani aktivni častnik ruske carske vojske.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je generalu Andreju Stepanoviču Miloradoviču, ki ga je poslal na Univerze v Königsbergu, v Göttingenu, v Strasbourgu in v Metzu, da se je izšolal iz vojaških ved.

Leta 1787 se je vrnil v Rusijo in se naslednje leto udeležil bojev s Švedi; leta 1796 je bil povišan v stotnika, leta 1797 v polkovnika in leta 1798 še v generalmajorja.

Leta 1805 je postal poveljnik brigade, katero je vodil v bojih proti Francozom. Med rusko-turško vojno (1806-1812) se je odlikoval kot dinamičen in pogumen poveljnik; leta 1806 je tako osvobodil Bukarešto. Leta 1809 je bil povišan v generala pehote.

Med veliko patriotsko vojno je bil sprva zadolžen za organiziranje rezevne vojske. Med bitko za Borodino je poveljeval desnemu krilu 1. armade. Med kampanjo v tujini leta 1813-14 se je v bojih tako odlikoval, da je bil povzdignjen v grofa.

Leta 1818 je postal generalni guverner Sankt Peterburga. Po smrti carja Aleksandra I. je bil eden pomembnejših politikov v obdobju medvladja. 14. decembra 1825 je hotel prepričati vojake, ki so se upirali, da se vrnejo v vojašnico, a so ga uporniki ubili.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. - 2-е издание, переработанное и дополненное. - Л.: Искусство, 1981. - Т. 2. - С. 254, кат.№ 7861. - 360 с.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]