Pojdi na vsebino

Michael Gothard Christalnick

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Michael Gothard Christalnick
Rojstvo1530
Celovec
Smrt1595[1]
Šentvid ob Glini
Državljanstvo Sveto rimsko cesarstvo
Poklichumanist, zgodovinar, pridigar

Michael Gotthard Christalnick (tudi Michael Gothard Christalnik, Gothardt Christallnick, Gothardius Christalniccius ali Gothardius Chrystalniccius, vzdevek Carinthus), [kristálnik], avstrijsko-nemški humanist, zgodovinopisec, protestantski pridigar slovenskega rodu, * med 1530 in 1540, Celovec, † 1595, Šentvid ob Glini.[2]

Življenje

[uredi | uredi kodo]
Naslovnica Annales Carinthiae, 1612

Leta 1569 se je vpisal na Univerzo v Tübingenu. Med protireformacijo je deloval kot protestantski pridigar na območjih Notranje Avstrije, ki so začasno postala protestantska, a so bila nato rekatolizirana.[3] Sprva je pridigal v Starem Dvoru (nem. Althofen) in Šentvidu ob Glini (nem. Sankt Veit), kasneje pa tudi kot pridigar in kaplan za družino Khevenhüller na gradu Ostrovici (nem. Hochosterwitz) in družino Ungnad v Žitari vasi.[4]

Pisal je družinsko kroniko za Ungnade in Ortenburžane; za svoja mecena je imenoval Karla von Liechtensteina iz Muraua (na Štajerskem) in Ehrenreicha von Ungnad.[5] Christalnick je leta 1588 po naročilu koroških plemiških družin in koroških stanov,[2][4] ki so se kljub svoji protestantski preteklosti katoliškemu cesarju trudili predstaviti kot zvesti podložniki in domoljubi,[6][7][8] napisal koroško zgodovinsko kroniko po zgledu humanista Wolfganga Laziusa,[2][4] ki predstavlja koroško zgodovino od 4. stoletja pr. n. št. do 1578. Ta kronika, ki jo je oblikovalo stanovsko zgodovinsko razmišljanje, srednjeveški teološki pogled na zgodovino in reformacijsko zgodovinopisje, je pretiravala in olepševala zasluge regionalnega plemstva, na primer v vojnah proti Madžarom in Turkom.[6][7][8] Kroniko, ki jo je napisal, je leta 1612 objavil njegov učenec Hieronymus Megiser kot Annales Carinthiae.[4][7] Prebivalstvo v avstrijskih deželah naj bi bilo njegovem mnenju germanskega izvora, pri čemer naj bi bili Nemci in Slovenci (/Slovani) pomešani med seboj. Delo poveličuje koroško zgodovino, včasih tudi z izmišljenimi podatki, ki so spodbudili popačene in napačne predstave o pokristjanjevanju prostora med Alpami in Jadranom.[a] Omenja obred ustoličevanja koroških vojvod v slovenskem jeziku. V delu je glede na sodobna dognanja precej nedoslednosti in kronoloških napak.[12]

Po etnični pripadnosti se je imel za Nemca, po deželni za Korošca.[12]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Historia Carinthiaca : das ist Weitläufftige und ordentliche Beschreibunge der Historien des hochloblichen und Uralten Ertzherzogthumbs Kärndten […] publiciert und am tag gegeben im 1578. Jar, hrani avguštinski samostan St. Florian (Avstrija), samostanska knjižnica, Hs. XI, 523 (ohranjeni deli izvirnega rokopisa).
  • Historiae Carinthiacae Compendium Planum : das ist Extract und summarischer Bericht der Historien des hochlöblichen und uralten Ertzherzogtumb Kerndten, hrani Avguštinski samostan St. Florian (Avstrija), samostanska knjižnica Hs. XI, 561 (skrajšan povzetek dela Historia Carinthiaca).
  • Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten , Leipzig, 1612 (uredil Hieronymus Megiser, prirejena objava dela Historia Carinthiaca).

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Pri tem je poleg Janeza Vajkarda Valvasorja[9][10] in Antona Tomaža Linharta vplival na Franceta Prešerna, (da je ta prevzel njegov napačen in popačen pogled na pokristjanjevanje) pri njegovi epsko-lirski pesnitvi Krst pri Savici.[9][11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Record #120991594 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 1 2 3 aeiou Österreich-Lexikon: Christalnick, Michael Gotthard
  3. Arno Strohmeyer: Konfessionalisierung in Ostmitteleuropa, Seiten 231–243. Franz Steiner Verlag, Stuttgart 1999
  4. 1 2 3 4 Deutsche Biographie: Christalnik, Michael Gotthard
  5. Karl Großmann: Megiser, Christalnick und die Annales Carinthiae, in: Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Bände 56/57, Seite 359. Böhlau Verlag, Wien 1948
  6. 1 2 Arno Strohmeyer: Konfessionalisierung in Ostmitteleuropa, Seiten 231–243. Franz Steiner Verlag, Stuttgart 1999
  7. 1 2 3 Wilhelm Neumann: Die Türkeneinfälle nach Kärnten - Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtsschreibung von Jakob Unrest bis zur Gegenwart. In: Südost-Forschungen 1955 (online).
  8. 1 2 Heinrich Hermann: Handbuch der Geschichte des Herzogthums Kärnten, II. Abteilung, Seite 233ff. J. Leon, Klagenfurt 1843
  9. 1 2 Žajdela, Ivo; Hribar, Tine (2. januar 2023). »Tine Hribar, France Prešeren, Po sledi Prešernovemu Valjhunu | Družina – vsak dan s teboj«. Tine Hribar, France Prešeren, Po sledi Prešernovemu Valjhunu | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 7. februarja 2026.
  10. Mihelič, Darja (7. februar 2024). »Prešernov Krst pri Savici - med zgodovinskimi dejstvi in fikcijo | Družina – vsak dan s teboj«. Prešernov Krst pri Savici - med zgodovinskimi dejstvi in fikcijo | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 7. februarja 2026.
  11. Granda, Stane (13. maj 2011). »Prispevek Staneta Grande, Študijski center za narodno spravo - Okrogla miza o zgodovinopisju«. youtube.com. Demokracija. Pridobljeno 7. februarja 2026.
  12. 1 2 Mihelič, D. (2019)

Viri in literatura

[uredi | uredi kodo]