Mikojan-Gurevič MiG-21

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani MiG-21)
Mig-21 "Fishbed"
Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 Pivka
Vloga prestreznik
Izvor  Sovjetska zveza
Proizvajalec/-ci Mikojan-Gurevič
Krstni polet 16. junij 1955
Uveden 1959 MiG-21F "Fishbed-B"
Upokojen 1990 Nemčija,
1991 Rusija,
2001 Madžarska,
2003 Polska,
2005 Češka,
2008 Ukrajina,
2015 Vietnam & Bulgarija,
2020 Srbija
Status Operativen
Glavni uporabniki Vojno letalstvo Sovjetske zveze (zgodovinsko)
Jugoslovanske letalske sile (zgodovinsko)
Hrvaško vojno letalstvo
Indijsko vojno letalstvo
Vojno letalstvo Severne Koreje
Izdelovan 1959–1985
Število izdelanih 11.496
Cena enote MiG-21F-13 "Fishbed-C"
$2,92 Milijona 1959[1]
($30 Milijonov 2023)
Izpeljanke Čengdu J-7
Šenjang J-8

Mikojan-Gurevič MiG-21 Natovo kodno ime »Fishbed« (kodno ime JRV: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, rusko Микоян и Гуревич МиГ-21, angleško Mikoyan-Gurevich MiG-21) je najbolj razširjeno reaktivno nadzvočno lovsko vojaško letalo 20. stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 letal v 15. izpeljankah. Testni pilot Georgy Mosolov je z hitrostjo 2,388 km/h, 2,25 Mach (1,289 kts) postavil svetovni hitrostni rekord 31 oktobra 1959. Višinski rekord tipa Mig-21 je Mosolov postavil z dodatnimi potisnimi raketami U-21 z višino 34,714 m (113,891 ft) 28 aprila 1961.

Podobna letala vzhodnega bloka: Suhoj Su-9, Suhoj Su-15, Čengdu J-7, Šenjang J-8, MiG-23. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila Mach 2 letala: McDonnell Douglas F-4 Phantom II, Lockheed F-104 Starfighter, English Electric Lightning, Dassault Mirage III, Dassault Mirage F1, Saab 35 Draken. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti.

Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig 21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev F-86E Sabre,130 nočnih lovcev F-86D Sabre Dog in 231 lovskih bombnikov F-84 Thunderjet, v letih 1962-1991 je v uporabi imelo skupaj 261[2] letal Mig 21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali Mig-29 Fulcrum z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: Pula LDPL, Batajnica LYBT, Željava LYBI in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem leteli ameriške lovce bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci imajo radarski doseg do 400 km.

Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva[3]:

  • 2 400 lit/h pri režimu križarjenja
  • 5 400 lit/h pri 100% suhem režimu
  • 15 000 lit/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje
  • 19 800 lit/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje

Zasnova in razvoj letala[uredi | uredi kodo]

MiG-21 cockpit
Germoshelm Gsh-6 čelada za visoko višino nad 15 km oz. 1.6 Mach
MiG-21F-13-Fishbed-C
MiG-21 Bis Bulgaria
US Navy F-14 in Hrvaški Mig-21
Letališče Zagreb
MiG-21UM Bolgarija
Mig-21bis Fishbed L/N
Jugoslovanski Mig-21F-13
Jugoslovanski Mig-21R

Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V vietnamski vojni so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg Sovjetske Zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na Kitajskem, kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako J-7, leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19,202 m (63,000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1.9 Mach na višino 26,000 m (85,300 ft).

Izpeljanke[uredi | uredi kodo]

Generacija nič (1954-1956)[uredi | uredi kodo]
  • Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip,
Generacija ena (1957-1961)[uredi | uredi kodo]
  • Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije
  • MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu
  • MiG-21F-13 (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: L-12) - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, 30 mm top Nudelman-Rihter NR-30 800 m/s, K-13 rakete 2.5 Mach z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti

Trenažerji

  • MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; NATO kodno ime »mongol«
Generacija dva (1961-1966)[uredi | uredi kodo]
  • MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim radarjem
  • MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - lovec prestreznik s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za RATO enote
  • MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in RATO nastavkov
  • MiG-PFM (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: L-14) - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm Grjazev-Šipunov GŠ-23, Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega
  • MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki
Generacija tri (1968-1972)[uredi | uredi kodo]
  • MiG-21M (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15) - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm Grjazev-Šipunov GŠ-23,
    RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14
  • MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka
  • MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30
  • MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF
  • MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim tankom za gorivo in ECM zmožnostjo
  • MiG-21bis (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: L-17) - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija
  • MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 motorjem
Izpeljanke[uredi | uredi kodo]
Retrofitirane verzije[uredi | uredi kodo]
  • MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka (Rusija)
  • MiG-21-2000 - posodobljena izpeljanka (Izrael-Romunija)

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Bojna uporaba[uredi | uredi kodo]

Specifikacije (MiG-21bis)[uredi | uredi kodo]

MiG-21

Podatki iz Jane's all the world's aircraft, 1992–93[4]

Splošne značilnosti

  • Posadka: 1
  • Dolžina: 14,7 m (48 ft 3 in) brez pitotove cevi
  • Razpon kril: 7.154 m (23.471 ft 2 in)
  • Višina: 41 m (134 ft 6 in)
  • Površina kril: 23 m2 (250 sq ft)
  • Aeroprofil: root: TsAGI S-12 (4.2%); tip: TsAGI S-12 (5%)[5]
  • Bruto teža: 8.725 kg (19.235 lb) with two R-3S missiles
  • Maks. vzletna teža: 8.800 kg (19.401 lb) unprepared or metal planking runway
9.800 kg (21.605 lb) paved runway with standard wheels and tyres
10.400 kg (22.928 lb) paved runway with larger wheels and tyres
  • Pogon letala: 1 × Tumansky R-25-300 afterburning turbojet, 4.018 kN (903.000 lbf) potisk motorjev suh potisk, 6.958 kN (1.564.000 lbf) z dodatnim zgorevanjem

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 2.175 km/h (1.351 mph; 1.174 kn) / M2.05 at 13.000 m (43.000 ft)
1.300 km/h (810 mph; 700 kn) / M1.06 at sea level
  • Landing speed: 250 km/h (160 mph; 130 kn)
  • Doseg: 660 km (410 mi; 356 nmi) clean at 11.000 m (36.089 ft)
604 km (375 mi; 326 nmi) at 11.000 m (36.089 ft) with two R-3S missiles
793 km (493 mi; 428 nmi) at 10.000 m (32.808 ft) with two R-3S missiles and 800 L (210 US gal; 180 imp gal) drop-tank
  • Višina leta: 17.500 m (57.415 ft)
  • Čas do višine: 17.000 m (55.774 ft) in 8 minutes 30 seconds
  • Razmerje potisk/teža: 0.76
  • Take-off run: 830 m (2.723 ft)
  • Landing run with SPS and brake parachute: 550 m (1.804 ft)

Oborožitev

  • Bombe: 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. https://militarymachine.com/most-expensive-military-jets/
  2. "Paluba.info".
  3. "um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption".
  4. Lambert, Mark; Munson, Kenneth; Taylor, Michael J.H., ur. (1992). Jane's all the world's aircraft, 1992–93 (83rd izd.). Coulson, Surrey, UK: Jane's Information Group. str. 214–216. ISBN 978-0710609878.
  5. Lednicer, David. "The Incomplete Guide to Airfoil Usage". m-selig.ae.illinois.edu. Pridobljeno 16 April 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]