Metropolitansko mesto Genova
Metropolitansko mesto Genova | |
|---|---|
Metropolitansko mesto | |
_01.JPG) Palača Doria Spinola, sedež metropolitanskega mesta | |
 Zastava  Grb | |
 Lega metropolitanskega mesta Genova | |
| Koordinati: 44°24′40″N 8°55′57″E / 44.4111°N 8.9325°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Ligurija |
| Ustanovitev | 1. januar 2015 |
| glavno mesto | Genova |
| Občine | 67 |
| Upravljanje | |
| • Metropolitanski župan | Silvia Salis |
| Površina | |
| • Skupno | 1.833,79 km2 |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 818.651 |
| • Gostota | 450 preb./km2 |
| GDP | |
| • Metro | €28,753 mrd (2015) |
| • Per capita | €33.506 (2015) |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Koda ISO 3166 | IT-GE |
| Istituto Nazionale di Statistica (ISTAT) | 210[3] |
| Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Metropolitansko mesto Genova (italijansko città metropolitana di Genova) je metropolitansko mesto v deželi Ligurija v severni Italiji. Njegovo glavno mesto je mesto Genova. Leta 2015 je nadomestilo pokrajino Genovo. Ima 67 občin (comuni) na površini 1833,79 kvadratnih kilometrov in skupno približno 818.651 prebivalcev (leta 2025).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Najprej je bila ustanovljena z reformo lokalnih oblasti (zakon 142/1990), nato pa je bila vzpostavljena z zakonom 56/2014. Deluje od 1. januarja 2015.
Z ustanovitvijo Genovske republike v 11. stoletju je bilo celotno ozemlje, ki ji je bilo podrejeno, razdeljeno na podrejene lokalne podesterije. Hkrati so na nekaterih območjih genovskega ozemlja različne plemiške družine tistega časa upravljale gospostva, podrejena ali v drugih primerih celo delno neodvisna od Genove; med njimi so bile Fieschi, Spinola, Doria in Malaspina, med najbolj znanimi. Upravne in jurisdikcijske delitve ozemlja so večkrat privedle tudi do spopadov med mesti, včasih celo sosednjimi, v prid ali proti prevladi La Superbe.
Zgodovina provincialnega ozemlja je ostala skoraj v celoti povezana z zgodovinskimi dejstvi, ki so vplivala na Genovsko republiko, vse do njenega konca leta 1797. Leta 1800 je Napoleon postal cesar in kralj Italije, država pa je postala del [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]g. Ko je bil Napoleon leta 1814 poražen, je postala del Kraljevine Sardinije. Takrat je bila Genova najpomembnejše pristaniško in trgovsko središče v Italiji.[4]
Mesto Genova je bilo ustanovljeno leta 1859 z odlokom in je bilo ustanovljeno 1. marca 1860. Prvi predsednik je bil odvetnik Antonio Caveri. Razdeljeno je bilo na pet okrožij: Levante, Chiavari, Genova, Savona in Albenga, ki so v veliki meri ustrezala prejšnjim delitvam Genovske republike, ki se je razpadla po Napoleonovem italijanskem pohodu. Kralj Viktor Emanuel II. je leta 1875 odobril grb mesta, ki ga je fašistična vlada leta 1933 spremenila z dodatkom fasces.[5]
Občine
[uredi | uredi kodo]10 največjih občin po številu prebivalcev je:
| Municipality | Število prebivalcev (2025) |
|---|---|
| Genova | 563.947 |
| Rapallo | 29.513 |
| Chiavari | 27.442 |
| Sestri Levante | 17.237 |
| Lavagna | 12.323 |
| Arenzano | 11.179 |
| Recco | 9295 |
| Cogoleto | 8332 |
| Santa Margherita Ligure | 8320 |
| Serra Riccò | 7554 |
- Arenzano
- Avegno
- Bargagli
- Bogliasco
- Borzonasca
- Busalla
- Camogli
- Campo Ligure
- Campomorone
- Carasco
- Casarza Ligure
- Casella
- Castiglione Chiavarese
- Ceranesi
- Chiavari
- Cicagna
- Cogoleto
- Cogorno
- Coreglia Ligure
- Crocefieschi
- Davagna
- Fascia
- Favale di Malvaro
- Fontanigorda
- Genova
- Gorreto
- Isola del Cantone
- Lavagna
- Leivi
- Lorsica
- Lumarzo
- Masone
- Mele
- Mezzanego
- Mignanego
- Moconesi
- Moneglia
- Montebruno
- Montoggio
- Ne, Liguria|Ne
- Neirone
- Orero, Liguria|Orero
- Pieve Ligure
- Portofino
- Propata
- Rapallo
- Recco
- Rezzoaglio
- Ronco Scrivia
- Rondanina
- Rossiglione
- Rovegno
- San Colombano Certenoli
- Sant'Olcese
- Santa Margherita Ligure
- Santo Stefano d'Aveto
- Savignone
- Serra Riccò
- Sestri Levante
- Sori, Liguria|Sori
- Tiglieto
- Torriglia
- Tribogna
- Uscio
- Valbrevenna
- Vobbia
- Zoagli
Demografija
[uredi | uredi kodo]| Zgodovinsko prebivalstvo | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vir: National Institute of Statistics (Italy)[6][7] | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Naravni park Aveto
Pristanišče Genova je najbolj prometno v Italiji
Doževa palača, Genova
Chiavari
Sestri Levante
Lavagna
Arenzano
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Monthly Demographic Balance«. Istituto Nazionale di Statistica.
- ↑ Regions and Cities > Regional Statistics > Regional Economy > Regional Gross Domestic Product (Small regions TL3), OECD.Stats. Accessed on 16 November 2018.
- ↑ »Codici delle città metropolitane al 1° gennaio 2017«. www.istat.it (v italijanščini). 23. december 2016.
- ↑ Dino Cinel (1. januar 1982). From Italy to San Francisco: The Immigrant Experience. Stanford University Press. str. 22–23. ISBN 978-0-8047-1117-3.
- ↑ P. Cavanna; P. Loss; M. Boccaccio; B. Cervetto; M. Fantoni; G. Isola; R. Olivieri (1980). »Storia della Provincia di Genova«. Brevi cenni sulla storia dell'Ente Provincia (v italijanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2006. Pridobljeno 5. avgusta 2015.
- ↑ »Popolazione residente e presente dei comuni. Censimenti dal 1861 al 1971« [Resident and present population of the municipalities. Censuses from 1861 to 1971] (PDF) (v italijanščini). ISTAT. 24. oktober 1971. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. julija 2025. Pridobljeno 4. julija 2025.
- ↑ »Dashboard Permanent census of population and housing«. ISTAT.[mrtva povezava]