Metilbutan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Metilbutan
Metilbutan
Metilbutan
Imena
IUPAC ime
Izobutan
Druga imena
izopentan
2-metilbutan
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ECHA InfoCard 100.001.039
RTECS število
  • EK4430000
Lastnosti
C5H12
Molska masa 72.15 g/mol
Videz brezbarvna tekočina
Gostota 0.616 g/ml
Tališče −159.9 °C (113.3 K)
Vrelišče 27.7 °C (300.9 K)
netopen v vodi
Termokemija
Standardna molarna
entropija
So298
260.7 J·K−1·mol−1
−179 kJ/mol
−3504 kJ/mol
Nevarnosti
Zelo lahko vnetljiv (F+)
Zdravju škodljiv (Xn)
Nevaren za
okolje (N)
R-stavki (zastarelo) R12, R51/53, Predloga:R65,
R66, R67
S-stavki (zastarelo) (S2), (S9), S16, (S29),
(S33), (S61), Predloga:S62
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 4: Will rapidly or completely vaporize at normal atmospheric pressure and temperature, or is readily dispersed in air and will burn readily. Flash point below 23 °C (73 °F). E.g. propaneHealth code 1: Exposure would cause irritation but only minor residual injury. E.g. turpentineReactivity (yellow): no hazard codeSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
4
1
Plamenišče <−51 °C
Meje eksplozivnosti
1.4–7.6%
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Metilbutan (C5H12; tudi 2-metilbutan ali izopentan) je razvejan alkan s petimi ogljikovimi atomi. Metilbutan je pri sobni temperaturi in normalnem zračnem tlaku zelo hlapljiva in vnetljiva tekočina. Temperatura vrelišča je le nekaj stopinj nad sobno temperaturo, zato ga največkrat najdemo v tekoči obliki ali pari. Uporablja se kot topilo za maščobe in olja kot tudi za proizvodnjo izoprena in insekticidov.

Nomenklatura[uredi | uredi kodo]

Izopentan je ime, ki ga za metilbutan priporoča Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) v Priporočilu za nomenklaturo za organsko kemijo iz leta 1993.[1]

Izomeri[uredi | uredi kodo]

Metilbutan ali izopentan je eden od treh strukturnih izomerov z molekulsko formulo C5H12, ostala dva sta še pentan in neopentan.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  1. Panico, R.; & Powell, W. H. (Eds.) (1994). A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds 1993. Oxford: Blackwell Science. ISBN 0-632-03488-2.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link) CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: authors list (link)