Menča Krničeva
| Menča Krničeva | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Мелпомена Димитрова Кърничева 16. marec 1900[1] Kruševo, Osmanski imperij |
| Smrt | 5. september 1964 (64 let) Rim |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Bolgarija |
| Poklic | vojakinja |
Melpomena Dimitrova Krničeva (bolgarsko Мелпомена Димитрова Кърничева; makedonsko Мелпомена Димитрова Крничева), popularno znana kot Menča (Менча), bolgarofilska aromunska revolucionarka in teroristka, * 16. marec 1900, Kruševo, Osmansko cesarstvo, † 1964, Rim.[2]
Krničeva je bila revolucionarka in teroristka[3] Notranje makedonske revolucionarne organizacije (VMRO).[4] Bila je žena vodje VMRO Ivana Mihailova, znana po atentatu na levičarskega aktivista VMRO Todorja Panico.
Krničeva se je rodila v Kruševu[5] v Makedoniji pod osmansko vladavino (danes v Severni Makedoniji) v bolgarofilski aromunski družini, njen praded pa je bil bolgarski duhovnik.[6] Njen oče je delal v Sofiji in Caribrodu. Po zadušitvi Ilindensko-preobrazbene vstaje leta 1903 sta se Menča in njena mati preselili v Bolgarijo. Septembra 1918 je odšla na študij v München, a se je po koncu prve svetovne vojne vrnila v Bolgarijo.
Krničeva se je pridružila ženskemu makedonskemu gibanju v Bolgariji in bila del kroga Todorja Panice. Vedno bolj je postajala razočarana nad njegovimi levičarskimi pogledi, ki so zagovarjali povezave s Kominterno in sodelovanje s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, dejanja, za katera je verjela, da bodo usodna za bolgarsko prebivalstvo Makedonije. Krničeva se je preusmerila na desno krilo VMRO; organizaciji se je pridružila 15. marca 1924 in se samostojno odločila za atentat na Panico, za katerega je VMRO trdila, da je naročil atentate na Borisa Sarafova in Ivana Garvanova ter da je služil tujim interesom.
8. maja 1925 je Krničeva v dunajskem Burgtheatru izvedla atentat na Panico.[7] Atentat je bil zelo odmeven po vsej Evropi. Menčo so aretirali; njene prve besede po atentatu pa so bile "Bil je slab Makedonec". Po sojenju je bila obsojena na osem let zapora, kar je minimalna kazen po avstrijski zakonodaji, ki je upoštevala njeno slabše zdravstveno stanje. Avstrijsko vrhovno sodišče jo je razglasilo za nesposobno za prestajanje te kazni zaradi tuberkuloze, težav z ledvicami in revmatizma, za katerimi je bolehala že od otroštva; konec leta 1925 je bila izpuščena in izgnana iz Avstrije.
Potem ko jo je jugoslovansko sodišče oprostilo delovanja v VMRO, se je 25. decembra 1926 vrnila v Bolgarijo in se poročila z vodjo VMRO Ivanom (Vančetom) Mihailovom,[8] s katerim je po letu 1934 živela v izgnanstvu v Turčiji, na Poljskem in Madžarskem. Maja 1941 sta se preselila v Zagreb, v glavno mesto marionetne Neodvisne države Hrvaške nacistične Nemčije; leta 1944[9] sta kratek čas živela v nemško okupiranem Skopju. Od leta 1945 do smrti leta 1964 je živela z Mihailovim v Rimu v Italiji.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://www.promacedonia.org/v_mak/1999/mak10_1_9.html
- ↑ »МАКЕДОНИЯ: ИСТОРИЯ И НОВИНИ ОТ МНИ / MACEDONIA: HISTORY AND NEWS FROM MSI: MEHЧA KЪPHИЧEBA - "ЗАЩО УБИХ ТОДОР ПАНИЦА ?«. 1. januar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2009. Pridobljeno 22. oktobra 2017.
- ↑ Palairet, Michael (2015). Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2, From the Fifteenth to the Present). Cambridge Scholars Publishing. str. 190, 350. ISBN 978-1443878456.
- ↑ Markov, Georgi (2003). Assassinations, violence and politics in Bulgaria 1878-1947. Sofia: Military Publishing House. str. 207–211. ISBN 954-509-239-4.
- ↑ Pohanka, Reinhard (2001). Attentate in Österreich. str. 121.
- ↑ Mikhailov, Ivan (1967). Memories III. Liberation Struggle 1924 - 1934. Leuven: Leuven. str. 175.
- ↑ Livanios, Dimitris (2008). The Macedonian Question: Britain and the Southern Balkans 1939-1949. Great Britain: Oxford University Press. str. 28. ISBN 9780199237685.
- ↑ Tasic, Dimitar (2020). Paramilitarism in the Balkans: Yugoslavia, Bulgaria, and Albania, 1917-1924. Croydon: Oxford University Press. str. 170. ISBN 9780198858324.
- ↑ Radoev Croatian Archbishop, Ivanov Alexander (2019). THE CROATIAN ORTHODOX CHURCH Was, Is, And Shall Be. Zagreb: Mr Marcko Franovic. str. 84. ISBN 9780359995455.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- »Mencha Karnicheva — Why did I kill Todor Panitsa?« (v bolgarščini). Macedonia Science. 3. maj 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2009. Pridobljeno 30. januarja 2009.