Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak
| Mehmed Kapetanović Мехмед Капетановић | |
|---|---|
 | |
| 2. župan Sarajeva | |
| Na položaju 1893 – april 1899 | |
| Predhodnik | Mustafa Fadilpašić |
| Naslednik | Nezir Škaljić |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Mehmed Kapetanović 19. december 1839 Vitina, Bosanski ejalet, Osmansko cesarstvo |
| Smrt | 29. julij 1902 (62 let) Sarajevo, Kondominij Bosna in Hercegovina, Avstroogrska |
| Poklic | politik, pisatelj, župan |
Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak (srbohrvaška cirilica: Мехмед-бег Капетановић Љубушак, latinizirano: Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak) je bil bosanski pisatelj in politik, od leta 1893 do 1899 drugi župan Sarajeva,[1] * 19. december 1839, † 29. julij 1902.[2]
Biografija
[uredi | uredi kodo]Družina Kapetanović je bila iz ene od vej hrvaške katoliške plemiške družine Cvitković-Zdilar iz Imotskega. Njegov prednik po očetovi strani, Jozo Cvitković, je bil v Imotskem vpleten v upor in pobegnil v Ljubuški, kjer je spreobrnil v islam in postal Sulejman-beg Kapetanović. Nekaj časa je služil kot zamenjava za vezirja Bosne, potem ko je bil Namik-paša izgnan in ga je leta 1831 nadomestil Ibrahim-paša.[3]
Kapetanovićeva mati je izhajala iz pomembne plemiške družine Atlagić iz Livna, iz katere je izšlo več paš in vojaških poveljnikov. Mehmed je že od malih nog je študiral turščino, arabščino in perzijščino, sprva v mekteb-i rüşdiye v Mostarju. Kasneje je svoje znanje poglobil pri učenjaku Mehmedu efendiju Krehiću v Ljubuškem.
Pri 20 letih je postal član Medžlisi idare (Upravnega sveta) v svojem domačem kraju. Kmalu zatem ga je oče poslal v Grahovac kot del osmanske vojske pod poveljstvom Čerkeša Huseina Paše. Med hercegovskimi vstajami je vodil lokalne prebivalce in več mesecev služil na črnogorski meji pod poveljstvom Derviša Paše Lovčalija. Za služenje ga je sultan odlikoval z zlatim in srebrnim mečem ter medaljo za hrabrost.[4] Leta 1878 je prišel v Sarajevo, kjer je leta 1893 postal župan in funkcijo opravljal do leta 1899, ko je moral zaradi poslabšanja zdravja odstopiti.
Najpomembnejši projekt med Kapetanovićevim vladanjem je bila elektrifikacija Sarajeva. Mesto je 1. maja 1895 dobilo prvo električno razsvetljavo.[5][6][7] Do takrat so ulice osvetljevale oljenke. Istega dne je Sarajevo postalo tudi eno prvih evropskih mest, ki je konjske vprege namestilo z električnimi tramvaji.
Konec 19. stoletja je Kapetanović aktivno zbiral bošnjaške ljudske zaklade v Bosni, Hercegovini in sosednjih regijah. Objavil je več knjig, med katerimi je najbolj znana Narodno blago (Narodno bogastvo) iz leta 1887. Leta 1891 je Kapetanović ustanovil vplivno politično revijo Bošnjak, okoli katere so se zbirali bošnjaški intelektualci tistega časa.
Kapetanović je julija 1898 preživel možgansko kap. Njegovo zdravje se je hitro poslabšalo in aprila 1899 je odstopil z mesta župana. Umrl je 29. julija 1902, star 62 let.
Glavna dela
[uredi | uredi kodo]- Risale-i ahlak (Razprava o morali, 1883)
- Sto misle muhamedanci u Bosni? (Kaj razmišljajo mohamedanci v Bosni?, 1886)
- Narodno Blago (Narodno bogastvo, 1887)
- Boj pod Banjomlukom 1737 (Bitka pri Banjaluki leta 1737, 1888)
- Budućnost ili napredak muhamedanaca u Bosni i Hercegovini (Prihodnost in napredek mohamedancev v Bosni in Herzegovini, 1893)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ahmet Ersoy; Macie J. Gorny; Vangelis Kechriotis (2010). Modernism: The Creation of Nation States. Central European University Press. ISBN 9789637326615., str. 90-92
- ↑ »Narodno blago - Mehmed beg Kapetanović Ljubušak; 1997 reprint«. scribd. 1997. Pridobljeno 13. januarja 2014.
- ↑ Teinović 2019, str. 165.
- ↑ Nada (v Bosnian). Sarajevo: Sarajevo Zemaljska štamparija. 1805–1903. str. 147 (p.97).
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ »Mehmed-beg Ljubušak i modernizacija Sarajeva«. RadioSarajevo. 27. oktober 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2014. Pridobljeno 13. januarja 2014.
- ↑ »Dan kada je Sarajevo dobilo električnu rasvjetu«. RadioSarajevo. 1. maj 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2014. Pridobljeno 13. januarja 2014.
- ↑ »Rođendan sarajevske 'električne aždahe'«. RadioSarajevo. 1. maj 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2014. Pridobljeno 13. januarja 2014.
Vir
[uredi | uredi kodo]- Teinović, Bratislav (2019). Nacionalno-politički razvoj Bosne i Hercegovine u posljednjem vijeku turske vladavine (1800-1878) [The national-political development of Bosnia and Herzegovina in the last century of the Turkish rule (1800-1878)] (v Serbian). Banja Luka: Faculty of Humanities, University of Banja Luka.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
| Politične funkcije | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Mustafa Fadilpašić |
Župan Sarajeva 1893–1899 |
Naslednik: Nezir Škaljić |
