Mehdi Hüseynzadə
Mehdi Hüseynzadə | |
|---|---|
 | |
| Vzdevek | Михайло (Mihajlo) |
| Rojstvo | 22. december 1918 Baku |
| Smrt | 2. november 1944[1] (25 let) Vitovlje |
| Pripadnost |  Sovjetska zveza SFRJ |
| Rod/ | pehota |
| Aktivna leta | 1942-1944 |
| Čin | poročnik |
| Enota | 162. turkistanska divizija Wermachta 9. korpus NOVJ |
| Poveljstva | ogledniške in sabotažne skupine |
| Oboroženi konflikti | Bitka za Stalingrad, II. svetovna vojna v Jugoslaviji |
| Priznanja | Heroj Sovjetske zveze Red Lenina |
| Podpis |  |
Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə (partizansko ime Mihajlo, rusko Мехти Ганифа оглы Гусейн-заде - Михайло, Mehti Ganifa ogli Gusejn-zade - Mihajlo), azerbajdžanski diverzant in obveščevalec 9. korpusa NOVJ, * 22. december 1918, Novhani pri Bakuju, Sovjetska zveza, † 16. november 1944, Vitovlje, Kraljevina Italija (zdaj Slovenija).
Avgusta 1941 je bil vpoklican v Rdečo armado. Po končanem šolanju na pehotni častniški šoli v Tbilisiju je bil 1942 kot poročnik poslan na fronto. V bitki za Stalingrad je bil poveljnik voda. Konec avgusta 1942 je bil pri Kalaču na Donu ranjen in ujet. V Berlinu je delal kot prevajalec. Naslednje leto je bil obveščevalec v azerbajdžanski diviziji nemškega Wehrmachta, nato pa je s turkestansko divizijo Wehrmachta prišel v Videm, kjer je bil član vojaške obveščevalne službe. Iz nemške vojske mu je uspelo pobegniti. Prišel je v stik z italijanskimi partizani in se pridružil borcem 9. korpusa. Padel je pod streli nemške vojske v Vitovljah pri Šempasu. Pokopan je v Čepovanu.
Njegovo življenje med drugo svetovno vojno je opisal Imran Gasimov v knjigi Na oddaljenih bregovih. O zadnjem letu življenja in boja legendarnega diverzanta Mihajla pa je v romanu Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje pisal Peter Amalietti.
Odlikovanja[uredi | uredi kodo]
Na pobudo generalnega sekretarja italijanske komunistične partije Palmira Togliattija mu je Stalin oz. predsedstvo Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze posmrtno podelil odlikovanje reda heroja Sovjetske zveze, Republika Italija pa srebrno medaljo za hrabrost.[2]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Надгробный камень Мехти Гусейнзаде
- ↑ Ciril Zupanc, Mihajlo, obveščevalec in diverzant IX. korpusa. Nova Gorica, 2007.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
