Mehansko predihavanje
Mehansko predihavanje ali mehanska ventilacija je v medicini vrsta predihavanja (arteficialne ventilacije) oziroma umetnega dovajanja zraka v pljuča, pri katerem uporabljajo ventilator (predihovalnik), da se bolniku omogoči zadostna alveolarna ventilacija in/ali počitek dihalnih mišic.[1] Preprosteje rečeno gre za strojno (mehanično) vpihovanje zraka (običajno mešanice kisika in dušika)[2] skozi »vmesnik« v dihala bolnika.[3] Poznamo umetno predihavanje s pozitivnim in negativnim tlakom, vendar ima danes prednost tista s pozitivnim tlakom.[4] Na principu negativnih tlakov so delovali prvi predihovalniki iz sredine prejšnjega stoletja (t. i. »jeklena pljuča«).[5][6][7] Glede na način dovajanja zraka ločimo invazivno mehansko predihavanje in neinvazivno mehansko predihavanje. Če je vmesnik za dovajanje zraka endotrahelani tubus ali traheostomalna kanila, govorimo o invazivnem mehanskem predihavanju, če pa je vmesnik obrazna maska ali čelada, gre za neinvazivno mehansko predihavanje.[3] Mehansko predihavanje se pri bolniku uporabi, kadar s spontanim dihanjem ne more več zagotavljati izmenjave plinov.[8] Gre za enega od postopkov intenzivnega zdravljenja, ki omogoča preživetje kritično bolnih.[2] Predstavlja podporno in nadomestno obliko zdravljenja,[3] katerega osnovni cilj je omogočiti zadovoljivo respiratorno funkcijo. Z mehansko ventilacijo se omogoča mehanska podpora dihanju, terapija s kisikom, izboljšanje funkcije dihal in izboljšanje funkcije ostalih organov. Možna je tudi aplikacija zdravil, ki delujejo na dihala.[8]
Neinvazivno mehansko predihavanje
[uredi | uredi kodo]Pri neinvazivnem umetnem predihavanju se pozitivni tlak v dihalih zagotavlja brez uporabe tubusa ali trahealne kanile.[9] Zrak pod zvišanim tlakom se dovaja preko različnih vmesnikov, kot so čelade, nosni katetri ter nosne, nosno-ustne in obrazne maske.[3][9] Bolnik sam začne in konča izdih, ventilator pa zagotavlja tlačno podporo ter dovod kisika.[10] Glavna prednost neinvazivnega mehaničnega predihavanja je manjša invazivnost postopkov za bolnika, ki je lahko med predihavanjem buden in sposoben komunikacije z okolico. V primerjavi z invazivnim predihavanjem ima neinvazivno predihavanje manjše tveganje za bolnišnično okužbo spodnjih dihal in vnetje obnosnih votlin[9] Uporablja se v predbolnišničnem zdravljenju, v enotah intenzivne terapije, polintenzivnih enotah, pri znotrajbolnišničnem transportu, v procesu odvajanja od ventilatorja in v paliativni oskrbi. Ne izvaja se pri nesodelujočih bolnikih, zastoju dihanja, zastoju srca, nezmožnosti zaščite dihalnih poti, obstrukciji zgornjih dihal ter nezadovoljivem izkašljevanju,motena zavest pa ni absolutna kontraindikacija.[11]
Obstajata dve vrsti neinvazivnga mehanskega predihavanja:[10]
- predihavanje s stalnim pozitivnim raztegnitvenim tlakom (CPAP, angl. continuous positive airway pressure), ki omogoča stalni pozitivni tlak v dihalnih poteh, ki je enak pozitivemu tlaku v dihalnih poteh pri koncu izdiha (PEEP, angl. positive end expiratory pressure), to je tlaku, ki ob koncu izdiha ostane v dihalnih poteh. CPAP preprečuje kolaps pljučnih mešičkov, izboljša podajnost pljuč, rekrutira atelektatične alveole in s tem zmanjšuje dihalno delo ter izboljša oksigenacijo;
- predihavanje s pozitivnim tlakom v dihalnih poteh na dveh tlačnih nivojih (BPAP, angl. bi-level positive airway pressure), ki deluje z izmenjevanjem višjega tlaka med vdihom in nižjega tlaka med izdihom. Tlačna razlika ustvari delovni tlak, ki poveča ventilacijo in s tem pripomore pri zmanjševanju dihalnega dela.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534371/predihavanje?query=predihavanje&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 2. 2024.
- ↑ 2,0 2,1 Gradišek M. J. Osnove umetnega predihavanja. V: Šola intenzivne medicine 2021: 1. letnik: fiziologija dihanja in osnovni principi mehanske ventilacije, mehanska ventilacija in specifične teme pri mehanski ventilaciji, hemodinamika: učbenik, Ljubljana, Slovensko združenje za intenzivno medicino: Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo, Medicinska fakulteta, 2021, str. 15–20.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Jurekovič V. Mehanska ventilacija: osnove, oblike in monitoring. V: Šola intenzivne medicine 2017 : 1. letnik : mehanska ventilacija in hemodinamska nestabilnost: učbenik, Ljubljana, Slovensko združenje za intenzivno medicino: Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo, Medicinska fakulteta, 2017, str. 38–45.
- ↑ Trinkaus, Darinka, Zupan, Anton (1996). Umetna ventilacija na domu. Medicinski razgledi, letnik 35, številka 1, str. 87-95.
- ↑ Shneerson, Dr. John M., Newmarket General Hospital, (Newmarket, Suffolk, U.K.), "Non-invasive and domiciliary ventilation: negative pressure techniques," #5 of series "Assisted ventilation" in Thorax, 1991;46: pp.131-135, pridobljeno 12. aprila 2020.
- ↑ Grum, Cyril M., MD, and Melvin L. Morganroth, MD, "Initiating Mechanical Ventilation," in Intensive Care Medicine 1988;3:6-20, pridobljeno 12. april 2020.
- ↑ Rockoff, Mark, M.D., "The Iron Lung and Polio,", video (8 minutes), 11. januar 2016, OPENPediatrics and Boston Children's Hospital on YouTube, pridobljeno 11. aprila 2020 (historical background and images, explanatory diagrams, and live demonstrations)
- ↑ 8,0 8,1 Priman, Tea. »Indikacije za mehansko ventilacijo« (PDF). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. marca 2024. Pridobljeno 7. februarja 2025.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 Hudournik B. Neinvazivne oblike predihavanja. V: Šola intenzivne medicine 2021: 1. letnik: fiziologija dihanja in osnovni principi mehanske ventilacije, mehanska ventilacija in specifične teme pri mehanski ventilaciji, hemodinamika: učbenik, Ljubljana, Slovensko združenje za intenzivno medicino: Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo, Medicinska fakulteta, 2021, str. 35–40.
- ↑ 10,0 10,1 Kurinčič Androjna N. Neinvazivna podpora dihanju. V: Zbornik XI. šole urgentne medicine, 3. in 4. oktober 2024, Thermana Laško. Slovensko združenje za urgentno medicino, Ljubljana, 2024: 67–74.
- ↑ Knafelj R. Neinvazivna mehanska ventilacija. V. Mehanska ventilacija: osnove, oblike in monitoring. V: Šola intenzivne medicine 2017 : 1. letnik : mehanska ventilacija in hemodinamska nestabilnost: učbenik, Ljubljana, Slovensko združenje za intenzivno medicino: Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo, Medicinska fakulteta, 2017, str. 38–61.
