Pojdi na vsebino

Medalja Karla Schwarzschilda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Medalja Karla Schwarzschilda (nemško Karl-Schwarzschild-Medaille) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Nemško astronomsko društvo (Astronomische Gesellschaft, AG) pomembnim astronomom in astrofizikom.[1] Imenuje se po Karlu Schwarzchildu in velja za eno najvidnejših nemških nagrad na področju astronomije in astrofizike. Podeljujejo jo nemškim in tujim znanstvenikom ne glede na njihovo narodnost.

Nagrajenec predava na letnem srečanju društva, ki je objavljeno v revijah Astronomische Nachrichten, Reviews of Modern Astronomy in društvenem letnem poročilu Mitteilungen der Astronomischen Gesellschaft.

Prejemniki

[uredi | uredi kodo]
leto slika prejemnik država ustanova slovenski in izvirni naslov predavanja
1959 Martin Schwarzschild
  • Teorije o notranji zgradbi zvezd
  • (Die Theorien des inneren Aufbaus der Sterne)
1963 Charles Fehrenbach  Francija
  • Določanje radialnih hitrosti z objektivno prizmo
  • (Die Bestimmung der Radialgeschwindigkeiten mit dem Objektivprisma)
1968 Maarten Schmidt
  • Kvazistelarni viri
  • (Quasi-stellar sources)
1969 Bengt Strömgren
  • Kvantitativna spektralna razvrstitev in njena uporaba pri problemih evolucije zvezd in krajevne Galaksije
  • (Quantitative Spektralklassifikation und ihre Anwendung auf Probleme der Entwicklung der Sterne und der Milchstraße)
1971 Antony Hewish  Združeno kraljestvo
  • Tri leta s pulzarji
  • (Three years with pulsars)
1972 Jan Hendrik Oort  Nizozemska
  • O problemu izvora spiralne zgradbe
  • (On the problem of the origin of spiral structure)
1974 Cornelis de Jager  Nizozemska
  • Dinamika zvezdnih atmosfer
  • (Dynamik von Sternatmosphären)
1975 Lyman Strong Spitzer mlajši  ZDA
  • Raziskava medzvezdne snovi s setelitom Copernicus
  • (Interstellar matter research with the Copernicus satellite)
1977 Wilhelm Becker  Nemčija
  • Galaktična zgradba iz optičnih opazovanj
  • (Die galaktische Struktur aus optischen Beobachtungen)
1978 George Brooks Field  ZDA
  • Medgalaktična snov in evolucija galaksij
  • (Intergalactic matter and the evolution of galaxies)
1980 Ludwig Franz Benedict Biermann  Nemčija
  • Trideset let raziskovanja kometov
  • (Dreißig Jahre Kometenforschung)
1981 Bohdan Paczyński  Poljska
  • Debeli akrecijski diski okrog črnih lukenj
  • (Thick accretion disks around black holes)
1982 Jean Delhaye  Francija
  • Gibanje zvezd in njihov pomen v galaktični astronomiji
  • (Die Bewegungen der Sterne und ihre Bedeutung in der galaktischen Astronomie)
1983 Donald Lynden-Bell  Združeno kraljestvo
  • Skrivnostna masa v krajevni skupini galaksij
  • (Mysterious mass in local group galaxies)
1984 Daniel Magnes Popper  ZDA
  • Nekaj problemov pri določevanju osnovnih zvezdnih parametrov iz dvojnih zvezd
  • (Some problems in the determination of fundamental stellar parameters from binary stars)
1985 Edwin Ernest Salpeter
  • Galaktični vodnjaki, planetarne meglice in topli HI
  • (Galactic fountains, planetary nebulae, and warm HI)
1986 Subrahmanyan Chandrasekhar
  • Estetska osnova splošne teorije relativnosti
  • (The aesthetic base of the general theory of relativity)
1987 Lodewijk Woltjer  Nizozemska
  • Prihodnost evropske astronomije
  • (The future of European astronomy)
1989 Martin John Rees  Združeno kraljestvo
  • Ali obstaja masivna črna luknja v vsaki galaksiji
  • (Is there a massive black hole in every galaxy)
1990 Eugene Parker  ZDA
  • Konvekcija, spontane diskontinuitete ter zvezdni vetrovi in rentgensko sevanje
  • (Convection, spontaneous discontinuities, and stellar winds and X-ray emission)
1992 Fred Hoyle  Združeno kraljestvo
  • Sinteza lahkih elementov
  • (The synthesis of the light elements)
1993 Raymond Neil Wilson  Združeno kraljestvo
  • Karl Schwarzschild in teleskopska optika
  • (Karl Schwarzschild and telescope optics)
1994 Joachim Trümper  Nemčija
  • Rentgenski žarki iz nevtronskih zvezd
  • (X-rays from Neutron Stars)
1995 Hendrik Christoffel van de Hulst  Nizozemska
  • Skalirni zakoni pri večkratnem sipanju svetlobe pod zelo majhnimi koti
  • (Scaling laws in multiple light scattering under very small angles)
1996 Kip Stephen Thorne  ZDA
  • Gravitacijsko sevanje – Novo okno v Vesolje
  • (Gravitational Radiation – A New Window Onto the Universe)
1997 Joseph Hooton Taylor mlajši  ZDA
  • Dvojni pulzarji in relativistična gravitacija
  • (Binary Pulsars and Relativistic Gravity)
1998 Peter Albert Strittmatter  Združeno kraljestvo
  • Koraki do LBT – in naprej
  • (Steps to the LBT – and Beyond)
1999 Jeremiah Paul Ostriker  ZDA
  • Zgodovinska razmišljanja o vlogi numeričnega modeliranja v astrofiziki
  • (Historical Reflections on the Role of Numerical Modeling in Astrophysics)
2000 Roger Penrose  Združeno kraljestvo
  • Schwarzschildova singularnost: en namig za razrešitev paradoksa kvantnega merjenja
  • (The Schwarzschild Singularity: one Clue to Resolving the Quantum Measurement Paradox)
2001 Keiiči Kodaira  Japonska
  • Makro- in mikroskopski pogledi bližnjih galaksij
  • (Macro- and Microscopic Views of Nearby Galaxies)
2002 Charles Hard Townes  ZDA
  • Obnašanje zvezd, opazovanih z infrardečo interferometrijo
  • (The Behavior of Stars Observed by Infrared Interferometry)
2003 Erika Böhm-Vitense
  • Kaj nam zvezde F Hijad povedo o mehanizmih segrevanja v zunanjih zvezdnih atmosferah
  • (What Hyades F Stars tell us about Heating Mechanisms in the outer Stellar Atmospheres)
2004 Riccardo Giacconi
  • Zora rentgenske astronomije
  • (The Dawn of X-Ray Astronomy)
2005 Gustav Andreas Tammann  Nemčija
  • Vzponi in padci Hubblove konstante
  • (The Ups-and-Downs of the Hubble Constant)
2007 Rudolf Kippenhahn  Nemčija
  • Ko so računalniki osvojili astronomijo
  • (Als die Computer die Astronomie eroberten)
2008 Rašid Alijevič Sjunjajev
  • Bogastvo in lepota fizike kozmološke rekombinacije
  • (The Richness and Beauty of the Physics of Cosmological Recombination)
2009 Rolf-Peter Kudritzki  Nemčija Inštitut za astronomijo Univerze Havajev v Manoi
  • Seciranje galaksij z najsvetlejšimi zvezdami v vesolju
  • (Dissecting galaxies with the brightest stars in the universe)
[2]
2010 Michel Mayor   Švica
  • Zunajosončni planeti: Pot do Zemljinih dvojčkov
  • (Exoplanets: The road to Earth twins)
2011 Reinhard Genzel  Nemčija Inštitut Maxa Plancka za zunajzemejsko fiziko
  • Masivna črna luknja in galaksije
  • (The Massive Black Hole and Galaxies)
[3]
2012 Sandra Moore Faber  ZDA
  • Nastanek galaksije Lambda-CDM: 30-letno poročilo o stanju
  • (Lambda-CDM Galaxy Formation: A 30-Year Status Report)
2013 Karl-Heinz Rädler  Nemčija Leibnizev inštitut za astrofiziko Potsdam
  • Dinamo srednjega polja: stari in nekateri nedavni razvoji
  • (Mean-field dynamos: the old and some recent developments)
[4]
2014 Margaret Joan Geller  ZDA Harvard-Smithsonianovo središče za astrofiziko
  • HectoMAPiranje Vesolja
  • (HectoMAPping the Universe)
[5]
2015 Immo Appenzeller  Nemčija
  • Astronomska tehnologija – preteklost in prihodnost
  • (Astronomical technology – the past and the future)
2016 Robert Eugene Williams  ZDA
  • Oddaljeno vesolje, ki ga je razkril Vesoljski teleskop Hubble
  • (The Distant Universe Revealed by Hubble Space Telescope)
[6]
2017 Richard Wielebinski  Avstralija
  • Kozmična magnetna polja
  • (Cosmic magnetic fields)
2018 Andrzej Udalski  Poljska Univerza v Varšavi
  • Pregled spremenljivosti neba OGLE
  • (The OGLE Sky Variability Survey)
2019 Ewine van Dishoeck  Nizozemska Univerza v Leidnu
  • Molekule od oblakov do diskov in planetov
  • (Molecules from clouds to disks and planets)
2020 Friedrich-Karl Thielemann Univerza v Baslu
  • Izvor elementov v Vesolju
  • (Origin of the Elements in the Universe)
2021 Jocelyn Bell Burnell  Združeno kraljestvo Univerza v Oxfordu
  • Odpiralna časovna domena astrofizike
  • (Opening Time Domain Astrophysics)
2022 Hans-Thomas Janka  Nemčija Inštitut Maxa Plancka za astronomijo
  • Mehanizem kolapsa jedr supernov, eksplozivna nukleosinteza, fizika nevtrinov iz supernov
  • (Kernkollaps-Supernova-Mechanismus, explosive Nukleosynthese, Supernova-Neutrino-Physik)
[7]
2023 Thomas Henning  Nemčija Inštitut Maxa Plancka za astronomijo
  • Nastanek zvezd in planetov
  • (Stern- und Planetenentstehung)
2024 Anton Zensus  Nemčija Inštitut Maxa Plancka za radijsko astronomijo
  • Radijska interferometrija z zelo dolgimi baznimi črtami
  • (Radiointerferometrie mit sehr langen Basislinien)
[8]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Recipients of the Karl Schwarzschild Medal«, astronomische-gesellschaft.de (v angleščini), Nemško astronomsko društvo, pridobljeno 7. septembra 2024
  2. »UH Mānoa Institute for Astronomy director awarded Schwarzschild Prize«, manoa.hawaii.edu (v angleščini), Inštitut za astronomijo Univerze Havajev v Manoi, 23. september 2009, pridobljeno 7. septembra 2024
  3. »Reinhard Genzel receives Karl Schwarzschild Medal 2011«, mpe.mpg.de, Inštitut Maxa Plancka za zunajzemejsko fiziko, 13. julij 2011, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2017, pridobljeno 20. novembra 2016
  4. Karl-Heinz Rädler awarded with Karl-Schwarzschild Medal (v angleščini), Leibnizev inštitut za astrofiziko Potsdam, 25. september 2013, pridobljeno 7. septembra 2024
  5. »Margaret J. Geller Awarded Karl Schwarzschild Medal«, pweb.cfa.harvard.edu (v angleščini), Harvard-Smithsonianovo središče za astrofiziko, 5. februar 2014, pridobljeno 7. septembra 2024
  6. Jäger (2016).
  7. »German Astronomical Society announces its 2022 prizes«, astronomische-gesellschaft.de (v angleščini), Nemško astronomsko društvo
  8. Fohlmeister (2024).

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]