Pojdi na vsebino

Marsi (germansko pleme)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Približni položaji nekaterih germanskih ljudstev, o katerih poročajo grško-rimski avtorji v 1. stoletju.

Marsi (nemško Marser) so bili majhno germansko pleme, naseljeno med rekami Ren,Ruhr in Lippe v severozahodni Nemčiji. Domneva se, da so bili del Sikambrov, ki jim je uspelo ostati vzhodno od Rena, potem ko je bila večina Sikambrov preseljena s tega območja.[1] Strabon opisuje Marse kot primer germanskega plemena, ki so prvotno živeli na območju Rena, a se je zaradi vojne z Rimskim cesarstvom preselilo globoko v Veliko Germanijo.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Tacit jih večkrat omenja, zlasti v kontekstu vojn Germanika. Bili so del plemenske koalicije heruškega vojnega voditelja, bivšega rimskega talca in častnika ter izdajalca Rima Arminija, ki je leta 9 našega štetja uničil tri rimske legije pod Publijem Kvintilijem Varusom v bitka v Tevtoburškem gozdu. Germanik, ki se je želel maščevati za ta poraz je leta 14 našega štetja z 12.000 legionarji, 26 kohortami pomožnih vojakov in osmimi konjeniškimi eskadri vdrl v deželo Marsov. Marse so pobili med festivalom v bližini templja, posvečenega Tamfani. Po Tacitu je bilo območje 50 rimskih milj opustošeno z ognjem in mečem: "Noben spol, nobena starost ni našla usmiljenja."[3] Iz obdobja rimske kampanje leta 16 našega štetja so odkrili ostanke enega legionarskega orla.[4]

Na starodavne Marse spominjajo nekatera moderna imena mest, zlasti Marsberg s svojo četrtjo Obermarsberg v vzhodnem Severnem Porenju-Vestfaliji in Volkmarsen v severnem Hessenu. Toda zgodnje različice imena Marsberg so 'Eresburg', omenjen v delu Royal Frankish Annals, in 'Heresburg' v delu The Deeds of the Saxons avtorja Widukinda Corveyskija.[5] Volkmarsen je prvič omenjen leta 1155 kot Volkmaressen,[6], ki izhaja iz Volkmarshusena in pomeni "v hišah Volkmar".[7]

Voditelji Marsov

[uredi | uredi kodo]
  1. Mallovendus, ok. 15 n. št.[8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. J. N. Lanting & J. van der Plicht (15. december 2010). »De ¹⁴C Chronologie van de Nederlandse Pre- en Protohistorie VI«. Palaeohistoria. Barkhuis. 51/52. ISBN 978-90-77922-73-6. Pridobljeno 25. aprila 2015.
  2. Strabon, Geographia 7.1
  3. Tacitus, Annals 1, 51.
  4. Tacitova dela, zvezek 1, The Annals, London: Bohn, 1854, 1. knjiga, 60. poglavje, str. 42.
  5. Eva Cichy: Die Eresburg, Marsberg-Obermarsberg, Hochsauerlandkreis.C (= Altertumskommission für Westfalen (izdajatelj): Frühe Burgen in Westfalen. Bd. 36), 2. überarbeitete und ergänzte Auflage, Münster 2016, S. 1–7.
  6. Westfälisches Urkundenbuch 5,1: Papsturkunden Westfalens bis zum Jahre 1304, S. 37 Nr. 104.
  7. Birgit Meineke: Die Ortsnamen des Kreises Paderborn. (= Kirsten Casemir, Jürgen Udolph (izdajatelj): Westfälisches Ortsnamenbuch (WOB)., Vol. 12) Bielefeld 2018, S. 498-499.
  8. Tacit, Annales, I.25 (Tacit omenja Mallovenda kot vodjo Marsov)
  • Beatrix Günnewig, Günter Neumann: Marsen. V: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde. Bd. 19. Berlin 2001, S. 361ff. (nemško)
  • Ralf G. Jahn: Der Römisch–Germanische Krieg (9-16 n. Chr.). Disertacija Univerza Bonn 2001. (nemško)