Marjeta Dajčman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marjeta Dajčman
Rojstvo11. julij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (84 let)
Bušinja vas
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicučiteljica, knjižničarka, pisateljica, mladinska pisateljica
Poznana popisateljica

Marjeta Dajčman, slovenska mladinska pisateljica, * 11. julij 1934, Bušinja vas pri Metliki, Slovenija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je leta 1934 v revni družini Rogelj v Bušinji vasi pri Metliki. Oče Jože Rogelj je delal v tujini kot rudar, mati je bila šivilja. V družini je bilo pet otrok, mama jim je pripovedovala pravljice in jih preživljala.

Osnovno šolo je začela obiskovati leta 1941 na Suhorju pri Metliki. Leta 1942 se je preselila v Srednjo vas pri Črmošnjicah, tam je občasno obiskovala osnovno šolo.

Po vojni je začela obiskovati nižjo gimnazijo in učiteljišče v Novem mestu. Po končni srednji šoli se je zaposlila. Prvo delovno mesto je bil Suhor, njen rojstni kraj. Poučevala je na šoli, ki jo je nekoč tudi sama obiskovala. Tam je poučevala tri leta. Njena nadaljnja učiteljska pot je šla od Radovice pri Metliki, kjer je učila v kombiniranem razredu, do Žirovnice in Vavte vasi ob Krki. Leta 1973 se je preselila v Novo mesto, kjer je začela voditi Ljudsko knjižnico.

Delo[uredi | uredi kodo]

S pisanjem spisov je začela v času vojne, najraje je pisala o ljubezni in o živalskih motivih. Kasneje je pisala črtice. Za črtico Selitev je leta 1974 prejela 1. nagrado (zlata antena) na anonimnem natečaju za črtice pisateljev začetnikov.

Ob delu je na Pedagoški akademiji študirala in doštudirala slovenski jezik in knjižničarstvo.

Njeno najbolj znano mladinsko delo Marjetka ve, kaj je vojna je bilo tudi uvrščeno v lestvico najbolj branih knjig in govori o življenju družine Rogelj med vojno.

Za odrasle je 1994 napisala roman Afrika, Afrika, kjer opisuje življenje tete in strica v Afriki.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Kratka proza
  • Marjetka ve, kaj je vojna (1979) (COBISS)
  • Kadar mamice ni doma (1984) (COBISS)
  • Pomlad in ti (1985) (COBISS)
  • V gozdu imam prijatelje (1987) (COBISS)
  • Božidar se uči pisati (2007) (COBISS)
  • Umetniku: največja lepota je v hrepenenjih: Novela (2013) (COBISS)
Roman
  • Afrika, Afrika (1994) (COBISS)
  • Potuj z menoj, ljubljena, na vrteči se zemeljski obli (1995) (COBISS)
Članki
  • Tudi jaz sem del narave (1977) (COBISS)
  • Ne vem --- (1978) (COBISS)
  • Poletiva (1984) (COBISS)

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bartelj, Andrej, Sem del narave. Novo mesto: Dolenjski list (1976) (COBISS)
  • Markelj, Milan, Lep večer na domačiji v Razborah. Novo mesto: Dolenjski list (1994) (COBISS)
  • Markelj, Milan, Knjiga ob življenjskem jubileju. Novo mesto: Dolenjski list (1994) (COBISS)
  • Markelj, Milan, Z otroštvom v srcu. Novo mesto: Dolenjski list (1994) (COBISS)
  • Murn, Lidija, "Sreča je v hrepenenjih". Novo mesto: Dolenjski list (1996) (COBISS)
  • Zoran, Ivan, Marjetka ve, kaj je vojna. Novo mesto: Dolenjski list (1979) (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]