Pojdi na vsebino

Marjan Terpin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marjan Terpin
Rojstvo10. oktober 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1]
Števerjan[1]
Smrt30. december 2022({{padleft:2022|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1] (82 let)
Števerjan[1]
Narodnostslovenska
Državljanstvo Italija
Poklictrgovec, politik, učitelj, kulturni delavec

Marjan Terpin, podjetnik, politik, publicist, kulturni delavec, * 10. oktober 1940, Števerjan, † 30. december 2022, Števerjan.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Marjan Terpin se je rodil v Števerjanu očetu Francu (bil je trgovec in prosvetni delavec) in materi Emiliji (Milki, rojeni Maraž). Obvezno šolanje je opravil v domači vasi, nato se je vpisal na slovensko učiteljišče v Gorici, kjer je maturiral leta 1961. Med obdobjem 1963 in 1970 je bil občinski uradnik na števerjanski občini, nato se je posvetil podjetništvu in skupaj z bratoma upravljal podjetje s sedežem v Gorici in podružnico v Trstu.[2] Kot uspešni podjetniki so veliko pomagali pri obnovi Katoliške knjigarne in gradnji novega športnega centra ob Katoliškem domu v Gorici.[3]

Marjan Terpin je bil že leta 1968 v upravnem odboru Slovenskega katoliškega prosvetnega društva v Števerjanu, kjer je bil med leti 1961–67 tudi predsednik. Leta 1959 je bil med ustanovitelji Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) v Gorici in mnogo let tudi tajnik te Zveze. Bil je tajnik sekcije Kmečko-delavske zveze v Števerjanu (nato sekcija SSk) od leta 1970 do leta 1988. Bil je med pobudniki ustanovitve Slovenskega ljudskega gibanja leta 1968 v Gorici in nato stranke Slovenske skupnosti - SSk (1975) na Goriškem in njen pokrajinski tajnik med leti 1976–89, od leta 1986 tudi deželni tajnik stranke SSk. Nasploh je bil izredno dejaven v edini slovenski politični stranki v Italiji in je vodil razne delegacije SSk, tudi v sodelovanju z matično domovino.[4] V času osamosvajanja Slovenije je izredno zavzeto in konkretno podpiral napore Slovenije za razdružitev od Jugoslavije in njeno samostojno pot v evropske povezave.[5] Po razglasitvi samostojnosti je vsako leto pod lipo na svoji domačiji na Klancu v Števerjanu[6] organiziral ob dnevu slovenske državnosti slovesno proslavo, ki so jo obiskovali tudi vidni slovenski politiki.[7]

Marjan Terpin je v okviru števerjanskega prosvetnega društva skrbel tudi za dramsko dejavnost. Režiral je več iger in odrskih predstav, v marsikateri je tudi sam nastopal. Bil je soustanovitelj in več let tudi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa[8] ter dolgoletni predsednik Konference za Italijo. Za Kongres je redno organiziral srečanja Slovencev v Italiji, Terpin je v svojih nastopih vedno zagovarjal pravico slovenskega naroda do lastne države in do enakopravnega mesta znotraj Evrope.[9]

Bil je tudi izredno ploden publicist. Leta 1969 je bil med ustanovitelji Števerjanskega vestnika (ki še izhaja), v katerega je stalno priobčal kakšen prispevek. Leta 1964 je izdal knjižico o slovenskem društvu v Števerjanu (COBISS), leta 1972 pa za Drugi zamejski festival narodno-zabavne glasbe (COBISS). Leta 1983 je izdal knjigo o svoji rodni vasi Števerjan : poskus orisa zgodovine vasi ob stoletnici ustanovitve "Slovenskega katoliškega bralnega društva Št. Ferjan" (COBISS). Nato je leta 2000 izdal Lojzič z Gmajne (COBISS) ob svoji 60. letnici. Ob 15. letnici slovenske osamosvojitve je izdal Skozi slavno in pogumno zgodovino Slovencev s preprosto slikano in pisano besedo. (COBISS) Leta 2008 pa Jekleno srce : tigrovstvo Stanislava Antona Kamenščka. (COBISS) Pri Goriški Mohorjevi družbi je leta 2010 izšla njegova Paler iz Brd : iz življenja Terpinovih v Števerjanu (COBISS)[10] leta 2013 pa Povest o Marici z Ušja (COBISS) Pisal pa je tudi članke v raznih listih in časopisih (COBISS)

Leta 2016 mu je tedanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil odlikovanje medaljo za zasluge, za prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora.[11]

Leta 2024 so na pobudo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) na pročelje domače hiše postavili spominsko ploščo.[12][13][14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. Gorica, Katja Željan, Nova (7. avgust 2012). »Zamejski posli: Družina Terpin je trgovini zapisana že 85 let«. old.delo.si. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  3. »Terpin, Marjan (1940–2022) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  4. »»Rdeči partizan« in »beli Slovenec««. www.primorski.eu. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  5. »Marjan Terpin – slovenci.si«. slovenci.si - Spletni dom vseh Slovencev. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  6. noviSplet.com (25. junij 2014). »"Včasih je treba veslati proti toku" » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  7. »Marjan Terpin (Rojaki za samostojno Slovenijo) | GOV.SI«. Portal GOV.SI. 23. december 2021. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  8. »In Memoriam: Marjan Terpin«. Svetovni slovenski kongres. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  9. noviSplet.com (22. oktober 2020). »Iskrena zahvala za njegovo dolgoletno politično delovanje! » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  10. postaja, Spletna. »Za rojstni dan napisal knjigo | Družina – vsak dan s teboj«. Za rojstni dan napisal knjigo | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  11. »Predsednik Republike Slovenije | Marjan Terpin«. www.bivsi-predsednik.si. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  12. noviSplet.com (25. oktober 2024). »Poklon velikemu Slovencu, odkritje plošče v spomin na Marjana Terpina » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 30. januarja 2025.
  13. Tomsič, Beti (19. oktober 2024), Plošča v spomin na Marjana Terpina - osamosvojitelja in velikega Slovenca!, pridobljeno 30. januarja 2025
  14. Radetič |, Danjel. »Poklon prijatelju in zavednemu Slovencu«. www.primorski.eu. Pridobljeno 30. januarja 2025.