Marijina prikazovanja v Medžugorju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marijin kip na Crnici, mestu prvih prikazovanj

Marijina prikazovanja v Medžugorju so domnevna prikazovanja svete Marije. Začela so se 24. junija 1981 v vasi Bijakovići, natančneje na hribu Crnica, v Župniji Medžugorje, Škofija Mostar - Duvno, Bosna in Hercegovina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Marija Pavlović Lunetti, ena izmed domnevnih vidcev

24. junija 1981 so se na hribu Crnica v vasi Bijakovići, ki je sosednja vas od Medžugorja, začela domnevna Marijina prikazovanja, ki so se od takrat dogajala vsakodnevno šestim vidcem. Ti so:

  • Jakov »Jakša« Čolo
  • Ivan Dragićević
  • Mirjana Dragićević (poročena Dragićević Soldo)
  • Ivanka Ivanković (poročena Ivanković Elez)
  • Vida »Vicka« Ivanković (poročena Ivanković Mijatović)
  • Marija Pavlović (poročena Pavlović Lunetti).

Kljub pritiskom komunističnih oblasti so se kmalu začeli romarji množično zgrinjati v Medžugorje. Za romarje so ves čas skrbeli frančiškani kot upravitelji župnije. Tedanji mostarsko-duvnovski škof Pavao Žanić je zaradi Marijinih sporočil v prid dvema neposlušnima frančiškanskima patroma – kaplanima v Mostarju, postal prikazovanjem nenaklonjen. Njegov naslednik Ratko Perić, mostarski ordinarij od leta 1993, je svoje stališče podobno opredelil kot negativno. Med tistimi, ki so prikazovanjem naklonjeni, je priznani francoski mariolog René Laurentin ter tudi nekdanji papež Janez Pavel II.[1]

Vidci imajo danes videnja različno pogosto. Nekatera videnja imajo javno ob množici prisotnih vernikov, nekatera pa zasebno. Marijina sporočila zapisujejo in jih objavljajo. Glavni poudarki sporočil so spreobrnjenje, post, molitev, rožni venec, obhajilo, pokora. Medžugorje je do danes postalo svetovno znan romarski kraj. O njem je bilo izdano veliko knjig in periodične literature.

Papež Frančišek je 11. februarja 2017 imenoval Henryka Hoserja, poljskega naškofa Škofije Varšava-Praga, za posebnega odposlanca Svetega sedeža za Medžugorje. Njegova naloga je seznaniti se o stanju pastorale in potrebah vernikov, ter na podlagi tega predlagati smernice za prihodnost. V Medžugorje je prispel 30. marca.[2] 5. aprila je imel v Medžugorju novinarsko konferenco, na kateri je predstavil pregled dejavnosti, ki se organizirajo v kraju, skupaj z nekaj statističnimi podatki. Ob zaključku konference je novinarjem dejal: »Vi, dragi prijatelji, bi morali biti prenašalci vesele novice. Recite celemu svetu, takole, v Medžugorju lahko ponovno najdemo svetlobo. Potrebujemo ta posebna mesta svetlobe v svetu, ki tone v mrak. Želel bi vam tudi, da se vpišete na kakšen seminar tu, na neko temo, da odkrijete nekaj, kar si ne morete niti predstavljati.«[3] Hoser naj bi svoje delo zaključil do poletja 2017.[4]

Uradno stališče Cerkve[uredi | uredi kodo]

Cerkev je do sedaj za preiskovanje prikazovanj ustanovila tri komisije, dve od njih sta tudi podali svoji uradni izjavi:

Instanca Cerkve Ustanovitelj komisije Predsednik komisije Delovanje Rezultat
Lokalna Cerkev Škofija Mostar - Duvno Pavao Žanić
(mostarski škof)
11. januarja 1982 –
2. maj 1986
»Non constat de supernaturalitate«
(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)[5]
Regionalna Cerkev Jugoslovanska škofovska konferenca Franjo Komarica
(banjaluški škof)
9. januar 1987 –
april 1990
»Non constat de supernaturalitate«
(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)[6][7]
Globalna Cerkev Kongregacija za nauk vere Camillo Ruini
(kardinal v pokoju)
17. marec 2010 –
17. januar 2014
papež še ni objavil rezultata
Opomba: Pri preiskovanjih tako imenovanih zasebnih razodetjih rezultat predvideva eno izmed treh možnosti:
  1. Constat de supernaturalitate (Gotovo gre za nadnaravni pojav): ugotovljeno je pristno čudežno posredovanje nebes
  2. Constat de non supernaturalitate (Gotovo ne gre za nadnaravni pojav): ugotovljena je nepristnost pojava, vsled pomanjkanja dokazov o čudežu oziroma doktrinalnih nesoglasij; lahko gre tudi za delovanje demona
  3. Non constat de non supernaturalitate (Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav): ni ugotovljeno, ali gre ali ne gre za nadnaravni pojav; izjava se ne izreka z »da« ali »ne«, pač pa z »ne vem«; tak rezultat je odprt za nadaljnja preiskovanja.[8]

Ruinijeva komisija je izsledke raziskave izročila v nadaljnjo obravnavo Kongregaciji za nauk vere,[9] ta je junija 2015 papežu predala končno poročilo, na papežu pa ostaja odločitev, ali izsledke sprejme ter ali jih objavi.[10] O sami komisiji je papež dejal, da so bili v njej dobri teologi, škofje in kardinali. Dobri, dobri, dobri. Tudi poročilo je ocenil kot zelo, zelo dobro. Kakor je zagotovil, naj bi o Medžugorju dal kakšno izjavo, ko prejme pastoralne izsledke nadškofa Hoserja.[11]

Danes je tako še vedno v veljavi tako imenovana Zadarska izjava Jugoslovanske škofovske konference z dne 10. aprila 1991 kot izjava do sedaj najvišje Cerkvene avtoritete. Ta se glasi:[12]

Hrvaško besedilo Slovensko besedilo (neuradni prevod)

Na redovnom zasjedanju Biskupske konferencije Jugoslavije u Zadru, 9-11. travnja 1991, usvojena je slijedeća

I Z J A V A

Na temelju dosadašnjeg istraživanja ne može se ustvrditi da se radi o nadnaravnim ukazanjima i objavama.
Međutim, brojna okupljanja vjernika s raznih strana koji u Međugorje dolaze potaknuti i vjerskim i nekim drugim motivima zahtijevaju pažnju i pastoralnu skrb prvenstveno dijecezanskog biskupa, a s njime i drugih biskupa, kako bi se u Međugorju, i povezano s njime, promicala zdrava pobožnost prema Blaženoj Djevici Mariji, u skladu s učenjem Crkve.
U tu svrhu biskupi će izdati i posebne prikladne liturgijsko-pastoralne smjernice. Isto tako preko svojih će Komisija i dalje pratiti i istraživati cjelokupno događanje u Međugorju.
Biskupi Jugoslavije
Zadar, 10. travnja 1991.

Na rednem zasedanju Jugoslovanske škofovske konference v Zadru, 9–11. aprila 1991, je sprejeta sledeča

I Z J A V A

Na podlagi dosedanjega preiskovanja ni mogoče zatrditi, da gre za nadnaravna prikazovanja in razodetja.
Vendar pa številna zbiranja vernikov iz raznih krajev, ki prihajajo v Medžugorje tako iz verskih kot katerih drugih vzgibov, zahtevajo pozornost in pastoralno skrb v prvi vrsti krajevnega škofa, poleg njega pa tudi drugih škofov, da bi se v Medžugorju in z njim v povezavi odvijala zdrava pobožnost do Blažene Device Marije, v skladu s Cerkvenim naukom.
Poleg tega bodo škofje izdali tudi ustrezne liturgijsko pastoralne smernice. Pravtako bo komisija s svojimi člani še naprej spremljala in preiskovala vse dogajanje v Medžugorju.
Jugoslovanski škofje
Zadar, 10. aprila 1991.

Do liturgijsko pastoralnih smernic in nadaljevanja preiskovanja ni prišlo, saj se je leta 1992 začela vojna v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, leta 1993 je Jugoslovanska škofovska konferenca uradno razpadla in nasledile so jo njene pravne naslednice, med njimi Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine, ki pa nove preiskovalne komisije ni ustanovila.

Uradno stališče mostarskega škofa je od leta 1991 naprej stališče Zadarske izjave.[13] Škof Ratko Perić je sicer v pismu generalnemu tajniku francoskega tednika Famille ChrétienneKrščanska družina«) leta 1997 zapisal, da »je moje prepričanje in stališče ne samo Non constat de supernaturalitate, pač pa tudi: Constat de non supernaturalitate medžugorskih prikazovanj in razodetij,« vendar je tajnik Kongregacije za nauk vere, kardinal Tarcisio Bertone, to komentiral, da je Perićeva izjava zgolj njegovo osebno prepričanje, ki ga ima sicer kot mostarski škof pravico izreči.[14]

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Leta 1995 je bil izdan film o Medžugorju z naslovom Gospa, ki govori o začetkih prikazovanja in predvsem komunističnem preganjanju glavnih akterjev. Film je režiral Jakov Sedlar, glavno vlogo patra Joza Zovka pa je odigral ameriški igralec Martin Sheen.[15] Film je prejel nagrado zlata vrata Pulja (nagrada občinstva za najboljši film) na 42. Puljskem filmskem festivalu leta 1996. S proračunom 5 milijonov $ velja film za najdražji hrvaški film do danes.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Sławomir Oder, Saverio Gaeta, Zakaj je svet, Družina, Ljubljana 2001, strani 154–155.
  2. Papežev odposlanec prispel v Medjugorje, Radio.ognjisce.si, pridobljeno 12. april 2017.
  3. Konferencija za medije - obraćenje mons. Henryka Hosera, Radio-medjugorje.com, pridobljeno 12. april 2017.
  4. Papež Frančišek imenoval msgr. Henryka Hoserja za posebnega odposlanca za Medžugorje, Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 23. februar 2017.
  5. Ogledalo pravde, priredil Dražen Kutleša, Biskupski ordinarijat u Mostaru, Mostar 2001, stran 195 (v nadaljevanju Ogledalo pravde).
  6. Žarko Ivković, Robert Bubalo, Zvonimir Despot, Siniša Hančić, Misterij Međugorja, Večernji list, Zagreb 2011, stran 194.
  7. Ogledalo pravde, stran 197.
  8. Apparitions/Private Revelations, Ewtn.com, pridobljeno 23. februar 2017.
  9. V Vatikanu zaključili preiskavo o Medžugorju, Druzina.si, pridobljeno 23. februar 2017.
  10. Vatikan: Medžugorje ni svetišče, Vecer.com, pridobljeno 24. februar 2017.
  11. Fatima, Medžugorje, Trump, Druzina.si, pridobljeno 17. maj 2017.
  12. Ogledalo pravde, stran 197.
  13. Ogledalo pravde, stran 278.
  14. Ogledalo pravde, strani 12, 263–264.
  15. Gospa (1995), Imdb.com, pridobljeno 12. april 2017.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]