Marija Reven
| Marija Reven | |
|---|---|
| Rojstvo | Marija Reven 23. januar 1882 Idrija |
| Smrt | datum neznan (po letu 1945) |
| Poklic | klekljarica, učiteljica, oblikovalka, risarka |
Marija Reven, slovenska klekljarica, učiteljica klekljanja in risarka, * 23. januar, 1882, Idrija, † po letu 1945.
Otroštvo in izobraževanje
[uredi | uredi kodo]Rodila se je 23. januarja 1882 v Idriji, v klekljarsko-rudarski družini, materi Mariji Bajt in očetu Francu Revnu.[1][2] Kot otrok je v Idriji obiskovala čipkarsko šolo pod vodstvom Antonije Ferjančič, sestre Ivanke Ferjančič.[1] Kot nadarjeno učenko so jo po končani čipkarski šoli poslali na nadaljnje izobraževanje na triletni osrednji čipkarski tečaj (Zentral Spitzenkurs) na Dunaj.[1] Tam se je poleg izpopolnjevanja v klekljanju učila tudi risanja in likovnih predmetov.[1] Strokovno šolanje na Dunaju je zaključila med letoma 1904 in 1905.[1] Konec novembra 1905 se je zaposlila.[1]
Delo učiteljice klekljanja
[uredi | uredi kodo]Leta 1906 se je zaposlila kot učiteljica klekljanja.[1] Leta 1907 se je zaposlila kot prva učiteljica klekljanja na čipkarski šoli v Železnikih, kjer je poučevala dvanajst let.[1][3][4] Učila je izdelovati raznovrstne fine čipke. Njeni učenci so bili otroci, stari od pet do petnajst let, med katerimi so prevladovale deklice. Že v prvih letih je šolo obiskovalo okoli petinštirideset učenk.[1][5] Zanimanje za klekljanje je v Železnikih z leti naraslo, obisk čipkarske šole je postal množičen in tudi že izkušene klekljarice so želele dodatnega izobraževanja, da Marija Reven sama ni več zmogla zadostiti vsem potrebam, zato so še na šoli zaposlile še druge učiteljice.[1][6]
Po odhodu iz Železnikov leta 1919 se je delno zaposlila kot učiteljica klekljanja na čipkarski šoli Trata v Gorenji vasi, kjer je delala do upokojitve.[1] Leta 1920 se je zaposlila kot strokovna učiteljica in risarka vzorcev pri Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani (od leta 1929 Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, krajše DOZ Ljubljana), kjer je delala do leta 1933.[1][7][8]
Delo risarke
[uredi | uredi kodo]Najstarejši datirani vzorec za klekljane čipke z njenim podpisom je iz leta 1904.[1] Pri svojih zgodnjih vzorcih v širokem risu je kombinirala predvsem motive gob, kranclovk, potonk in pogačk. Zgodaj je risala tudi vzorce za stavljene čipke.[1] Klekljarice iz Železnikov so izdelovale zahtevne in fine čipke z večinoma cvetličnimi motivi, izdelane s kot las tankim lanenim sukancem. V času delovanja v Železnikih je Marija Reven narisala veliko vzorcev zanje.[1]
Ko se je zaposlila kot strokovna učiteljica na DOZ Ljubljana, so ji kmalu zaupali risanje in oblikovanje novih klekljarskih vzorcev za celoten zavod.[9][1] Vzorci ki jih je izdelala med službovanjem v zavodu, sodijo med njena najboljša dela. V tem času je risala predvsem zahtevne cvetlične vzorce.[9] V klekljarske vzorce je prenašala tudi osnutke figur narodne noše slikarja Maksima Gasparija.[9] Zelo priljubljena je bil njen vzorec za čipke z motivom granatnega jabolka, ki je bil objavljen v Ilustriranem Slovencu leta 1929.[9] Zavod je čipke po njenih vzorcih od leta 1925 do začetka druge svetovne vojne predstavljal na številnih mednarodnih razstavah in sejmih.[9] Za njeno najboljše delo velja vzorec za čipko slovenski šopek (znan tudi kot 'slovenski pušeljc'), ki jo je tudi sama izdelala in ki je bila razstavljena na mednarodni razstavi ''hišne industrije in umetne obrti'' v Köbenhavnu leta 1930.[10][9][1] Več njenih vzorcev je shranjenih v čipkarski zbirki Mestnega muzeja Idrija ter v Mestnem muzeju Ljubljana.[1]
Poznejše življenje
[uredi | uredi kodo]Leta 1932 je izučila in usmerila eno od zaposlenih na DOZ, Antonijo Thaler, poznejšo učiteljico klekljanja in risarko, da jo je po njenem odhodu z DOZ nasledila.[1] Po odhodu z DOZ leta 1933 je še vedno poučevala na čipkarski šoli Trata.[9] Okoli leta 1936 se je upokojila.[9] Ostala je v Gorenji vasi. Tam je živela še vsaj do konca druge svetovne vojne.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Ferle, Mojca (2018). »V čarobnem risu in prepletu niti: Marija Reven (1882-?) in Antonija Thaler (1914-2014), risarki vzorcev in strokovni učiteljici klekljanja«. Železne niti. Vol. 15. Muzejsko društvo Železnik.
- ↑ »Matična knjiga krščenih, zvezek XV - ŠAK Ž Idr MKK 15 | Idrija | Škofijski arhiv Koper | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 15. septembra 2025.
- ↑ »Zgodovina | Čipkarska šola Železniki«. Pridobljeno 4. septembra 2025.
- ↑ Benedičič, Irena; Demšar, Damjana; Janc, Janja (2007). »100 let čipkarske šole Železniki«. Železne niti. Vol. 4. Muzejsko društvo Železniki.
- ↑ Primožič, Katarina (2018). »Čipkarska šola Železniki – že 110 let!«. Železne niti. Vol. 15. Muzejsko društvo Železniki.
- ↑ Bogataj, Andreja (2004). »Čipkarstvo v Železnikih«. Železne niti. Vol. 1. Muzejsko društvo Železniki.
- ↑ »Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani«. Loški muzej Škofja Loka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2024. Pridobljeno 16. septembra 2025.
- ↑ Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji (PDF). Ljubljana: Višji šolski svet v Ljubljani. 1923.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ferle, Mojca (2010). »Izdelki so čisti, brez napak in lepo izdelani: o čipkarski šoli Trata in klekljanju v Gorenji vasi«. Loški razgledi. Vol. 1. Muzejsko društvo Škofja Loka.
- ↑ Šifrer Bulovec, Mojca; Hibšer, Hugon; Jesenovec, Aleksander; Paunik, Andrej (2016). »Klekljanje slovenske čipke«. Loški razgledi. Muzejsko društvo Škofja Loka.