Marija Manuela Portugalska
| Marija Manuela Portugalska | |
|---|---|
| Princesa Portugalske | |
 | |
| Princesa Asturije | |
| Vladanje | 15. november 1543 - 12. julij 1545 |
| Predhodnik | Margareta Avstrijska |
| Naslednik | Marija I. Angleška |
| Vojvodinja Milana | |
| Vladanje | 15. november 1543 - 12. julij 1545 |
| Predhodnik | Kristina Danska |
| Naslednik | Marija I. Angleška |
| Rojstvo | 15. oktober 1527 Coimbra |
| Smrt | 12. julij 1545 Valladolid |
| Zakonec | Filip II. Španski |
| Oče | Ivan III. |
| Mati | Katarina Habsburška |
Marija Manuela Portugalska (* 15. oktober 1527, Coimbra, † 12. julij 1545, Valladolid) je bila portugalska infantinja po rojstvu in princesa Asturije kot soproga tedanjega princa Filipa II. Španskega. Bila je hči kralja Ivana III. in Katarine Habsburške, ki pa je bila sestra Karla V. Habsburškega. [1]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Zgodnja leta
[uredi | uredi kodo]Rodila se je v Coimbri kot druga (a prva preživela) izmed devetih otrok zakonskega para Ivana III. in Katarine Habsburške. Od njenih osmih mlajših bratov in sester je preživel le Juan Manuel, rojen leta 1537.
Na njeno izobrazbo je v veliki meri vplivala globoka religioznost in predanost v zakramente njene matere, skupaj z visokimi pričakovanji, da bo kot edina hči portugalskih kraljev sklenila dober zakon in bo vredna najvišjega spoštovanja. Prav zaradi tega je kraljica Katarina prepričala svojega moža Ivana III., da sprejme snubitev naslednika Karla V., bodočega Filipa II., za roko infantinje. [2]
Pot v Španijo
[uredi | uredi kodo]Marija je bila prva žena svojemu bratrancu Filipom II., ki je bil princ Asturije in dedič španske krone. Te poroke so bile med »najbolj imenitnimi, kar jih je bilo med knezi v Španiji, zaradi razkošja, bogastva in brezhibnosti od prvih priprav dalje ter zaradi slovesnega obreda, ki je omogočil praznovanje.« Pisci tistega časa so pustili podrobne opise potovanja iz Madrida v Badajoz, ki ga je zapisoval prinčev učitelj in takratni škof Kartagine, Juan Martínez Silíceo, da bi sprejel princeso, in o veličastnosti, s katero je vojvoda Medine Sidonie, Juan Alonso de Guzmán, uredil svojo hišo za sprejem slavne neveste.
Škof je na poti vsak dan, kot pravijo, užival 700 obrokov; njegovo spremstvo je bilo sijajno, imel je številne tovorne mule, slaščičarje, paže, ščitonoše in hlapce, vsi v razkošnih svilenih in žametnih livrejah z zlatimi obrobami, klobuki s peresi in drugimi ornamenti, s katerimi so se primerjali okraski na konjih. Na obedih ni manjkalo nobenih dobrot, ne jedi ne vina. Vojvoda je vsak dan za pogostitev porabil 600 dukatov in za sprejem škofa v Badajozu pripeljal 200 mul s slaščičarji, oblečenimi v moder žamet z zlato vezenim grbom.
Obe spremstvi sta imeli tudi glasbenike, spremstvo vojvode pa še osem staroselcev s srebrnimi ščiti, na katerih je bil orel, ki je držal grb vojvode in vojvodinje. Za nameček razkošja in domislice so bili v spremstvu še trije norčki, imenovani Cordobilla, Calabaza in Hernando, ki so bili smešno oblečeni, ter pritlikavec v vlogi šaljivca in duhovitega družabnika. Tako vojvodova kot škofova hiša sta tekmovali v razkošju pohištva, tapiserij, zaves, paviljonov ter zlatih in srebrnih posod. Načrtovana poroka je skoraj povzročila razkol med Španijo in Portugalsko zaradi vprašanj etikete in preferenc. Toliko so se prepirali, da zaradi neurejenega obreda infantinja ni mogla priti v Španijo na napovedan dan in so se celo bali, da bo poroka odpovedala.
Nazadnje so se le pobotali. Oktobra 1543 je kastiljska komisija vitezov sprejela infantinjo na meji na mostu čez reko Caio. Zaroka se je morala zgoditi v Salamanci in na dolgi poti od Badajoza do tja so porabili skoraj mesec dni, saj so povsod potekala slavja, turnirji, barvite parade pehote in konjenikov – vse od večjih do manjših mest se je trudilo z obdarovanjem bodoče princese Asturije. Medtem pa je princ, kot vsak zaljubljenec, ki mu ni dovoljeno videti svoje izvoljenke, sledil sprevodu od meje do Badajoza. Ko je kraljevo spremstvo prispelo v kraj, kjer naj bi se spočili, se je zamaskiran princ neopazno odpravil tja in se skril med množico ljudi na ulicah, da bi opazoval svojo bodočo ženo.
Poroka v Salamanci
[uredi | uredi kodo]Ko je Marija prispela v Salamanco, so jo na mestnem obrobju pričakali župan, mestni svet, univerza in druge korporacije ter jo slovesno pospremili v mesto. Princ se je ponovno preoblečen skril na balkon hiše zdravnika Olivaresa, da bi še enkrat videl princeso. Ta je to opazila in medtem ko je šla mimo balkona, si je z bogato pernato pahljačo spogledljivo zakrila obraz. Dvorni norček grofa Benaventeja, Periquito de Santervés, ki je bil zelo poznan in je spremljal princeso, da bi jo zabaval, je ugotovil, kaj se dogaja in umaknil pahljačo, da je razkril njen obraz. S tem se norček želel malo pošaliti.
Popoldne je princ še vedno neopazen zapustil mesto, naslednji dan pa je pred salamanško množico stopil skozi vrata Zamora, skupaj s toledskim kardinalom, svojim stricem, ki bil vojvoda Albe, in drugimi plemiči. 15. novembra 1543 sta se zvečer mladi par poročila, [1]poročni blagoslov pa jima je podelil nadškof Toleda. Ob štirih zjutraj so odšli na poročno mašo. Še isti dan in prihodnje dni so potekala slavja in turnirji. Po obisku javnih ustanov sta se zakonca odpravila v Tordesillas, da bi poljubila roko njuni skupni babici, kraljici Ivani I. Kastiljski.
Melanholična kraljica je bila zelo vesela, da je videla in objela svoja vnuka. Zgodovinarji pravijo, da ju je celo vpodbudila do plesa. V Simancasu so ulice prekrili z bogatimi preprogami in priredili navdušeno slovestnost v njuno čast. Zakonca sta se potem preselila v Valladolid, kjer so ju prav tako razkošno in dostojanstveno sprejeli.
Tam se jima je rodil en in edini sin, infant Carlos (8. julij 1545), čez nekaj dni pozneje pa je Marija umrla, ne da bi kdaj postala kraljica Španije. [1]Pokopana je bila 30. marca 1549 v Kraljevi kapelici v Granadi, kasneje pa so njene posmrtne ostanke prenesli v Panteon infantov v Kraljevi kripti samostana El Escorial. Danes počiva v deveti grobnici, z napisom[3]:
MARIA, PHILIPPI II VXOR.
Predniki
[uredi | uredi kodo]| Predhodnik: | .png) 15. oktober 1527 - 11. november 1531 |
Naslednik: |
| Predhodnica: | Princesa Asturije
15. november 1543 - 12. julij 1545 |
Naslednica: |
| Predhodnica: | Vojvodinja Milana
15. november 1543 - 12. julij 1545 |
Naslednica: |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Maria, infanta de Portugal - Portugal, Dicionário Histórico«. www.arqnet.pt. Pridobljeno 1. junija 2025.
- ↑ Micronet (3. avgust 2013). »María Manuela de Portugal (1527-1545)«. MCN Biografías (v španščini). Pridobljeno 1. junija 2025.
- ↑ Rodríguez Díez, José (2014). »Epitafios del Panteón de Infantes del Monasterio del Escorial y sus fuentes bíblicas«. El mundo de los difuntos: culto, cofradías y tradiciones, Vol. 2, 2014, ISBN 978-84-15659-23-5, págs. 825-856. Ediciones Escurialenses. str. 825–856. ISBN 978-84-15659-24-2.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Diccionario Biográfico. Real Academia de la Historia María Manuela de Portugal
- Comentario sobre la boda de Felipe II y María Manuela de Portugal por María Margarita Conde Benavides
- Hechos anecdóticos del reinado de Felipe II de España
- Felipe II
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
