Pojdi na vsebino

Marija Hladnik Berden

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marija Hladnik Berden - Mimi
RojstvoMarija Hladnik
30. marec 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Novo mesto[1]
Smrt10. maj 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1] (32 let)
Novo mesto[1]
Državljanstvo Kraljevina SHS
Avstro-Ogrska
Poklicučiteljica, organistka, učitelj klavirja, skladateljica, pianistka, pevka
StaršiIgnacij Hladnik (oče)

Marija Hladnik Berden, znana tudi kot Mimi Hladnik, slovenska učiteljica, organistka in skladateljica, * 30. marec 1892, Novo mesto, † 10. maj 1924, Novo mesto. Veljala je za eno glasbeno najbolj nadarjenih predstavnic svoje generacije na Dolenjskem, kjer je delovala kot učiteljica, cerkvena organistka, sopranistka in pianistka.[2][3] Skladala je predvsem cerkveno glasbo, nastopala kot solistka, ter poleg službe poučevala tudi klavir.[2][4] Njeno življenje se je tragično končalo, ko je bila pri dvaintridesetih zastrupljena.[5]

Otroštvo in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila 30. marec 1892 v slovenski družini v Novem mestu, kjer je bila v 2. aprila krščena v kapiteljski cerkvi.[6][2] Godovala je na Marijino Vnebovzetje.[6][2] Njena mati je bila Marija Knaus (1865–1948) iz Goriče vasi, njen oče pa Ignacij Hladnik (1865–1932) iz Križ.[6][2][7] V času njenega rojstva je njen oče opravljal zelo slabo plačano službo kapiteljskega organista.[8][9][10] Zaradi tega mu je pripadala pravica do uporabe manjšega kmetijskega zemljišča v cerkveni lasti, ki sta ga obdelovala z njeno materjo, katere starši so bili kmetje.[10][7] Imela je šest bratov in sester, od katerih sta dva umrla v otroštvu.[10][11] Od preživelih sester se je ena prav tako kot ona posvetila učiteljskemu poklicu, druga, Štefanija Hladnik Hanak je bila zaposlena kot učiteljica klavirja in bila pobudnica ustanovitve glasbene šole Ignacija Hladnika v Novem mestu, še ena pa je bila modistka.[12][11][13] Od vseh otrok je bila najbolj glasbeno nadarjena in zato očetova ljubljenka.[11][3] Pri očetu se je učila klavirja in orgel.[3][11] Leta 1907 je postala gojenka učiteljišča pod vodstvom uršulink v Ljubljani.[14][15] Tam je bila njena sošolka tudi kasnejša doktorica filozofije in slikarka Frančiška Pija Garantini.[15][14] Med počitnicami je v novomeški kapiteljski cerkvi velikokrat orglala namesto svojega očeta.[3] Leta 1911 je maturirala.[15]

Pesem Hrepenenje po Jezusu, ki jo je Marija Hladnik Berden skomponirala leta 1916

Delo

[uredi | uredi kodo]

Po maturi je dobila službo učiteljice v Kostanjevici na Krki, kjer je delala do leta 1923.[16] Dne 17. novembra 1913 je na učiteljišču v Ljubljani opravila usposobljenostni izpit za učiteljico na ljudskih šolah s slovenskim in nemškim učnim jezikom.[17]

Bila je tudi odlična sopranistka in večkrat nastopala kot solistka.[3] Ukvarjala se je tudi s skladanjem, predvsem cerkvenih pesmi.[18] Njena cerkvena skladba z naslovom Hrepenenje po Jezusu je bila objavljena leta 1916 v Cerkvenem glasbeniku.[3][2] Pogosto je nastopala tudi na klavirju.[19][20][21][3] Veljala je za eno najboljših pianistk na Dolenjskem.[20][3][2] V cerkvi svetega Jakoba na Kostanjevici je sedem let opravljala službo organistke.[3] Poleg službe je zasebno poučevala klavir.[4] Med njenimi učenci je bila tudi kasnejša operna pevka Milena Trost.[4]

Leta 1919 je vstopila v Slomškovo zvezo, ki sta jo leta 1900 skupaj z še dvema učiteljema ustanovila Marija Štupca in Fran Jaklič.[22] Dne 2. februarja 1923 se je v Novem mestu poročila z učiteljem Francem Berdnom (1895–1971) iz Filovcev.[23][24] Po poroki se je preselila v Stopiče, kjer je dobila službo učiteljice, ki jo je opravljala do smrti.[2][25] Novembra 1923 je rodila svojega edinca, sina Vasilija Berdena (1923–2009), ki je kasneje postal odvetnik.[26][27][28]

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Dne 2. aprila 1924 je njena služkinja dvaintridesetletna Marija Golobič iz Plemberka za večerjo napravila palačinke z marmelado.[5][25] Ko je Marija Hladnik Berden jedla, je rekla, da imajo nek čuden okus kot po žveplu.[25] Služkinja ji je dejala, da ji je padlo v mleko, ki ga je uporabila za palačinke par vžigalic, in da je za varnost stresla v jed nek odvajalni prašek, kar je njeno gospodarico pomirilo, da je palačinke pojedla.[25] Služkinja in gospodar sta palačinke le poskusila.[25] Po polnoči se je Marija Hladnik Berden zbudila s hudimi bolečinami v želodcu in začela začela kazati zgodnje znake zastrupljenja s fosforjem. Naslednji dan je še učila, a bolečine so se ji ponovile in šla je v mesto k zdravniku ter mu povedala, kaj čuti in da so bile v jedi vžigalice. Zdravnik je menil, da ne bo imela hujših posledic.[25] Kmalu so se ji bolečine še povečale, in že čisto oslabljena je šla čez en teden v novomeško žensko bolnišnico, kjer so ji takoj izpraznili želodec. A bilo je prepozno; drugi dan, 10. maja 1924 je v bolnišnici umrla.[29][25] Za sabo je postila komaj pet mesečnega sina.[26] Na novomeškem pokopališču jo je 12. maja 1924 ob petju učiteljskega zbora pokopal skladatelj in kanonik-kurat kolegijatnega kapitlja v Novem mestu Fran Ferjančič.[3][30]

Sojenje

[uredi | uredi kodo]

Mnenje zdravnikov v novomeški bolnišnici je bilo, da je Marija Hladnik Berden umrla od zastrupitve s fosforjem. Njena služkinja je tedaj dejala, da ji je v mleko po nesreči padla celotna škatlica vžigalic in se notri kuhala, za kar gospodarici ni povedala.[31][29] Dejala je, da je s tem mlekom pripravila omleti, ki ju je njena gospodarica pojedla.[29] Sodna obdukcija je dokazala, da je bila v njenem telesu večja količina strupa, kot bi lahko bila od škatlice vžigalic.[26] Policija je sumničila služkinjo in jo dala opazovati.[26] Nekaj dni po Marijinem pogrebu je Marija Golobič povedala sestri rajne, da je sanjala, da ji je pokojna gospodarica izročila v varstvo svojega sina, ter ji naročila, da mora ostati pri hiši. Soprogu rajne naj bi dejala, da ji je gospodarica v sanjah naročila, da se morata poročiti.[26][25] Zaradi njenih izjav je policija preiskala njen kovček. V njem je našla dva zavitka strupa za podgane.[26] Marija Golobič je najprej zatajila uporabo strupa, pozneje pa dejala, da je 2. aprila zjutraj namazala fosforjevo pasto na koruzne žgance, da bi jih nastavila podganam in zvečer z istim nožem, ki ga ni obrisala, ker se ji je zdel popolnoma čist, namazala marmelado na palačinke.[26][5] Policija jo je aretirala in jo odpeljala v zapor v Novo mesto.[26] Decembra 1924 je bila pred novomeško poroto obsojena za zastrupljenje svoje gospodarice.[26] Ker ji dejanja niso mogli z gotovostjo dokazati, saj se je preiskava želodca rajne v Ljubljani predolgo zavlekla, je bila obsojena samo na deset mesecev zapora zaradi malomarnega ravnanja s strupom.[26][25] Pod to se ji je že vštelo sedem mesecev preiskovalnega zapora.[25] Nekaj let kasneje se je z vdovcem Marije Hladnik Berden poročila njena sestra Milka Hladnik (1900–1974), modistka.[11][24]

V literaturi

[uredi | uredi kodo]

O njenem življenju in smrti je pisateljica in skladateljica Nina Dragičević napisala poetično kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, ki je leta 2025 izšla pri založbi Beletrina v zbirki pisateljičinih kratkih zgodb o slovenskih skladateljicah z naslovom Nemogoče.[32] Za to kratko zgodbo v za radio prirejeni obliki je avtorica leta 2025 dobila nagrado Lastovka Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo.[33] Celotna knjiga je bila med desetimi nominiranci za Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma 2025.[34]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  2. 1 2 3 4 5 6 7 8 »Marija BERDEN (roj. HLADNIK)«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 4. februarja 2026.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ferjančič, Fran (maj 1924). »Dopisi. Novo Mesto«. Cerkveni glasbenik. Vol. 5/6. Cecilijino društvo.
  4. 1 2 3 »Milena TROST«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 5. februarja 2026.
  5. 1 2 3 »Razprava o zastrupljenju gospe Marije Berden, roj. Hladnikove iz Novega mesta«. Slovenec. Vol. 286. Ljudska tiskarna. 16. december 1924.
  6. 1 2 3 »Krstna knjiga / Taufbuch - 04090 | Novo mesto - Kapitelj | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1890–1913. Pridobljeno 5. februarja 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  7. 1 2 »Krstna knjiga / Taufbuch - 04142 | Ribnica | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1856–1868. Pridobljeno 5. februarja 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  8. ↑ »Hladnik, Ignacij (1865–1932) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 4. februarja 2026.
  9. ↑ »Ignacij HLADNIK«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 4. februarja 2026.
  10. 1 2 3 Nagode, Aleš (26. oktober 2020). »Ignacij Hladnik: idealist v primežu stvarnosti avstrijskega podeželja«. Kronika. Vol. 3. str. 843–854.
  11. 1 2 3 4 5 Premrl, Stanko (maj 1932). »† Ignacij Hladnik«. Cerkveni glasbenik. Vol. 5/6. Cecilijino društvo. str. 11–16.
  12. ↑ Slak, Matija, ur. (april 2016). 70 let Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto. Novo mesto: Glasbena šola Marjana Kozine. COBISS 284325888. ISBN 978-961-91522-3-2.
  13. ↑ »Štefaniji Hladnikovi v slovo«. Dolenjski list. Vol. 51. Dolenjski list. 18. december 1957. str. 4.
  14. 1 2 »Popis prebivalcev Ljubljane«. sistory.si. Mesto Ljubljana. 1910.
  15. 1 2 3 »Verzeichnis der Schülerinnen« [Seznam učenk]. Letno poročilo uršulinskih dekliških šol v Ljubljani. Mädchen-Industrial-Hauptschule. 1911.
  16. ↑ »Šolski okraj Krško«. Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji. Ljubljana: Višji šolski svet v Ljubljani. 1923.
  17. ↑ »Usposobljenostni izpiti«. Slovenski učitelj. Vol. 12. Fran Jaklič. 15. december 1913. str. 279-280.
  18. ↑ Cvetko, Dragotin (1960). Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Državna založba Slovenije. COBISS 2160129.
  19. ↑ »Krekovi slavnosti v Novem mestu«. Slovenski narod. Vol. 123. Narodna tiskarna. 3. junij 1918.
  20. 1 2 »Iz Št. Jerneja«. Dolenjske novice. Vol. 14. J. Krajec. 3. april 1919.
  21. ↑ »Vodnikova slavnost na gimnaziji v Novem mestu«. Dolenjske novice. Vol. 12. J. Krajec. 20. marec 1919. str. 1–2.
  22. ↑ »Občni zbor "Slomškove zveze"«. Slovenski učitelj. Vol. 2. Fran Jaklič. 15. februar 1920. str. 33–38.
  23. ↑ »Glasi«. Novine. Vol. 6. Jožef Klekl. 11. februar 1923. str. 2–4.
  24. 1 2 »Piran - Cemetery - #10050085 (Franc Berden)«. Geneanet (v angleščini). Pridobljeno 5. marca 2026.
  25. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 »Razprava o zastrupljenju ga. Marije Berden, roj. Hladnikove iz Novega mesta«. Glasilo KSK jednote. Vol. 3. Kranjsko – slovenska katoliška jednota. 14. januar 1925.
  26. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 »Dolenjske novice«. Domoljub. Vol. 51. M. Kolar, Ljubljana. 17. december 1924. str. 4–5.
  27. ↑ »Iskrice s Skupščine OZS« (PDF). Odvetnik. Vol. 2. Odvetniška zbornica Slovenije. julij 2009. str. 15–17.
  28. ↑ »Novo mesto - Cemetery - #10816660 (Mimi Hladnik)«. Geneanet (v angleščini). Pridobljeno 5. marca 2026.
  29. 1 2 3 »Dopisi«. Dolenjske novice. Vol. 2. L. Klemenčič. 6. junij 1924. str. 5–6.
  30. ↑ Lisac, Ljubomir Andrej (2013). »Ferjančič, Fran (1867–1943) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno 5. marca 2026.
  31. ↑ »Domače vesti«. Jutro. Vol. 113. Konzorcij jutra. 13. maj 1924. str. 4.
  32. ↑ »Bile so Nemogoče«. radiostudent.si. Radio Študent. Pridobljeno 18. marca 2026.
  33. ↑ Juh, Matej (19. september 2025). »"Zagovarjam stališče, da umetnost ne more biti zunaj dejanskega realnega sveta"«. rtvslo.si. MMC RTV SLO, Radio Ars. Pridobljeno 18. marca 2026.
  34. ↑ »Nina Dragičević nominirana za nagrado knjiga leta 2025«. beletrina.si. Beletrina. 19. november 2025. Pridobljeno 18. marca 2026.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marija_Hladnik_Berden&oldid=6654439«