Pojdi na vsebino

Marie Mac Mahon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marie Mac Mahon
Rojstvo13. junij 1808({{padleft:1808|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1]
Sully[d]
Smrt17. oktober 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[2][3] (85 let)
Montcresson[d]
Pripadnost Francija

Marie Mac Mahon, s polnim imenom Marie Edme Patrice Maurice de Mac Mahon, francoski maršal in predsednik republike * 1808, Sully † 1893 Montcresson.

Mac Mahon je bil eden najpomembnejših francoskih vojaških in političnih voditeljev.

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Rodbina Mac Mahon je bila bogata katoliška rodbina iz Belfasta, ki je zaradi svoje podpore kralju Jakobu morala iz Irske leta 1689 zbežati v Francijo. Njegovi predniki so bili lordi Corcu Baiscind v grofiji Clare, potomci Muirchertacha Ua Briaina (cca. 1050-1119), samooklicanega vladarja Irske. 14. marca 1854 se je Mac Macon poročil z Elisabeth de la Croix de Castries.

Vojaška kariera

[uredi | uredi kodo]

Po obiskovanju vojaške akademije Saint-Cyr je sodeloval v invaziji na Alžir in leta 1833 postal stotnik. 13. oktobra 1837 je bil ranjen med obleganjem Konstantina. Leta 1845 je napredoval v polkovnika, leta 1848 pa je postal brigadni general. Sodeloval in proslavil se je v številnih pomembnih bitkah, vključno s tistimi v Krimski vojni, kjer je 8. septembra 1855 zavzel utrdbo Malakoff. Med drugo italijansko vojno za neodvisnost je leta 1859 sodeloval v bitki pri Magenti in Solferinu. Po zmagi ga je cesar Napoleon III. na bojišču imenoval za maršala in vojvodo Magente.

23. julija 1870 je prevzel poveljstvo nad francosko armado na Renu in jo vodil v vojni proti Nemcem. Septembra 1870 je bil v bitki pri Sedanu ranjen in zajet, po mnenju nekaterih zgodovinarjev, deloma zaradi zmedenega in neodločnega strateškega načrtovanja. Po zajetju je bil od 9. septembra 1870 do 15. marca 1871 vojni ujetnik. Tri tedne po izpustitvi je vodil vojaške enote, ki so zadušile Pariško komuno.[4]

Plemiški naslovi

[uredi | uredi kodo]
  • naslov maršal Francije mu je podelil cesar Napoleon III ter ga povišal tudi v vojvodo Magentskega (duc de Magenta) in markiza Mac Mahon.[4]

Funkcije

[uredi | uredi kodo]

Med njegovim predsedovanjem se je izoblikovala Tretja republika, sprejeti so bili novi ustavni zakoni iz leta 1875 in vzpostavljeni so bili pomembni precedensi, ki so vplivali na odnos med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti.

  • Med letoma 1887 in 1893 je bil direktor Društva za pomoč vojaškim ranjencem, ki je leta 1940, med drugo svetovno vojno, postalo francoski Rdeči križ.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Find a Grave — 1996.
  2. senat.fr
  3. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. 1 2 Blake & 1993-2., str. 161.
  • Blake, Robert (1993). Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes. DZS. COBISS 36667136. ISBN 86-341-1177-6.