María Corina Machado
 |
| María Corina Machado | |
|---|---|
 Machado in 2023 | |
| Member of the National Assembly for Miranda | |
| Na položaju 5 January 2011 – 21 March 2014 | |
| Predhodnik | Hiram Gaviria |
| Naslednik | Ricardo Sánchez |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | María Corina Machado Parisca 7. oktober 1967 Caracas, Republic of Venezuela |
| Politična stranka | Vente Venezuela (since 2012) |
| Druga politična pripadnost |
|
| Otroci | 3 |
| Poklic | političarka, borka za človekove pravice, industrijski inženir |
| Nagrade |
|
| Podpis |  |
Maria Corina Machado, *7. oktober 1967, strojna inženirka z magisterijem iz financ, venezuelska političarka
Svojo politično kariero je začela kot ustanoviteljica organizacije za spremljanje volitev Súmate, nacionalna koordinatorka politične stranke Vente Venezuela in politični kandidat predsedniških volitev leta 2012, ki jih je izgubila proti Henriqueju Caprilesu. Med venezuelskimi protesti leta 2014 je imela vodilno vlogo pri organizaciji demonstracij proti Madurovi vladi.[1]
Leta 2025 je Machado prejela Nobelovo nagrado za mir »za njeno neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic za prebivalce Venezuele in za njen boj za pravičen in miren prehod iz diktature v demokracijo«.[2] Nagrado je kasneje podarila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu po ameriškem napadu na Venezuelo.[3] Leta 2024 je Machado prejela nagrado Václava Havla za človekove pravice in nagrado Saharova (ki si jo je delila z Gonzálezom) za zastopanje Venezuelcev, ki se borijo za demokracijo. [4] [5]
Življenje in politika
[uredi | uredi kodo]Machado se je rodila v Caracasu v Venezueli 7. oktobra 1967[6] kot najstarejša od štirih hčera.[7] Mati je bila psihologinja, oče Henrique Machado Zuloaga pa poslovnež v jeklarski industriji. [8] [9] Odraščala je v konservativni in katoliški družini. [10]
Po študiju se je zaposlila v avtomobilski tovarni. Ob službi pa se je lotila dobrodelne organizacije v Caracasu namenjene revnim ženam in otrokom ulice.
Nekako leta 2001 se pridruži politični nevladni organizaciji, ki bi skrbela za pravilno volilno udeležbo volitev SUMATE in se tako umakne dobrodelništvu. Leta 2002 je nekako vpletena v nedomišljeno sprevračanje vlade, sama je pojasnila, da je pri obisku vladne palače podpisala knjigo obiskov in da je tako podpisala podtaknjeno sporno listino. Leta 2004 sledi referendum o umiku Huga Chaveza s položaja političnega vodje. Referendum ne uspe, a organizacija pridobi na vidnosti. Imenovana je med Mlade globalne vodje. Chavez tudi poskuša izpodbijati financiranje Sumate.
Leta 2010 uspešno kandidira za poslanko skupščine a izgubi mandat po smrti Chaveza leta 2013. Kandidirala je tudi za predsednico države 2011, a jo znotraj opozicije premaga drug kandidat, ki ga kasneje podpira tudi sama.
Ko izgubi mandat, nadaljuje opozicijski boj proti Maduru. Sledi leto nenehnih protestov, Maduro izgubi veliko svoje popularnosti, Machado pa v istem času pridobi televizijsko oddajo v dobrem obdobju dneva.
Stališča in ideje
[uredi | uredi kodo]Machado je izrazito nesocialistična in v večji meri izpodbija predvsem bolivarsko dediščino Chaveza in nasprotuje delu in osebnosti Huga Chaveza, ki je z nacionalizmom podržavil kar tri podjetja povezana z njeno družino.
Hkrati pa veliko vlaga v svobodo izražanja in ne podpira samodržce v državi.
Reference:
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kurmanaev, Anatoly (23. december 2014). »Venezuela Protests Drive Poor to Maduro as Death Toll Mounts«. Business Week. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2014. Pridobljeno 23. decembra 2014.
- ↑ »Announcement, Nobel Peace Prize 2025« (tiskovna objava). Nobel Foundation. 10. oktober 2025. Pridobljeno 10. oktobra 2025.
- ↑ »Machado Presents Trump With Her Nobel Peace Prize«. www.nytimes.com. 15. oktober 2025.
- ↑ »Venezuelan opposition figure Machado wins European rights award«. France24. 30. september 2024. Pridobljeno 1. oktobra 2024.
- ↑ »Venezuelan opposition leaders awarded Europe's Sakharov Prize for democratic campaign«. Reuters. Pridobljeno 24. oktobra 2024.
- ↑ Machado, María Corina (2010). »Mi experiencia« [My experience]. MariaCorina2010.com (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2010. Pridobljeno 25. aprila 2010.
- ↑ Boustany, Nora (9. julij 2004). »Signing On To Challenge Hugo Chavez«. The Washington Post. str. A.15. ProQuest 409713725.
- ↑ Piñero, Jesus (23. oktober 2023). »María Corina Machado, la dama de acero« [María Corina Machado, the lady of steel]. El Estímulo (v španščini). Pridobljeno 17. oktobra 2025. Originally published 19 November 2018.
{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava) - ↑ Moleiro, Alonso (28. februar 2023). »What is in store for María Corina Machado, the 'iron lady' of the Venezuelan opposition?«. El País (v ameriški angleščini). Pridobljeno 30. junija 2023.
- ↑ Forero, Juan (19. november 2005). »The Rose That Is a Thorn in Chávez's Side«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 25. oktobra 2005.