Marburška virusna bolezen
| Marburška virusna bolezen | |
|---|---|
| Sopomenke | hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica |
| Posnetek virusa Marburg z elektronskim mikroskopom | |
| Specialnost | infektologija |
| Simptomi | vročina, splošna oslabelost, bolečine v mišicah,[1] driska, krvavitve na koži in sluznicah …[2] |
| Običajni začetek | 2–21 dni po izpostavljenosti[1] |
| Vzroki | virus Marburg[1] |
| Dejavniki tveganja | neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe[1] |
| Diagnostični postopki | krvni test[1] |
| Diferencialne diagnoze | ebola[1] |
| Zdravljenje | zdravila ni; takojšnje podporno zdravljenje[1] |
| Pogostost | redka |
| Smrti | 24–88-% smrtnost[3] |
Marburška virusna bolezen, hemoragična mrzlica Marburg ali marburška vročica[2][4] je hemoragična mrzlica, ki jo povzročata marburški virus in njemu soroden virus Ravn.[5] Prizadene lahko številne organe[4] in se kaže z mrzlico, vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah, drisko, kašljem, somnolenco, delirijem ali komo, krvavitvami na koži in sluznicah.[2] Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. [1] Smrtnost je 25-do 88-odstotna.[6] Pojavlja se na območju Afrike. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.[4] Gostitelji virusa Marburg so netopirji Rousettus aegyptii. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.[4][7] Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.[6]
Povzročitelj
[uredi | uredi kodo]| Vrsta | Virus (kratica) |
| Marburg marburgvirus* | virus Marburg (MARV; prej MBGV) |
| virus Ravn (RAVV; prej MARV-Ravn) | |
| "*" označuje tipsko vrsto | |
Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: virus Marburg (MARV) in virus Ravn (RAVV) iz družine filovirusov.[8]:458
Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih ekvatorialne Afrike.[9][10][11] Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih egipčanskih netopirjev, ki so jih ujeli v jamah.[7][12] Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.[13]
Simptomi in znaki
[uredi | uredi kodo]Po inkubacijski dobi, ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.[4] Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, bruhanje, driska, vnetje žrela, makulopapularni izpuščaj, bolečine v trebuhu in vnetje veznice. [14]
Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, dispneja, edemi, virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z encefalitisom, zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.[14]
Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo bolečine v mišicah, fibromialgija, hepatitis, astenija, očesni simptomi in psihoze. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna koagulopatija, presnovne motnje, šok in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.[14]
Prenašanje
[uredi | uredi kodo]Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih telesnih tekočin okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.[7] Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.[15]
Preprečevanje prenosa
[uredi | uredi kodo]Cepiva proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.[4]
Epidemiologija
[uredi | uredi kodo]Marburška virusna bolezen se pojavlja na območju Afrike. V Evropi je ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu domov. Zadnji vnesen primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008.[4]
Svetovna zdravstvena organizacija je prepoznala marburško virusno bolezen kot bolezen s pandemičnim potencialom.[16]
Dosedanji izbruhi
[uredi | uredi kodo]Prvi dokumentirani izbruh se je zgodil skoraj sočasno v takratnih Zahodni Nemčiji in SFR Jugoslaviji leta 1967, šlo je za okužbo v laboratorijih za izdelavo cepiva proti virusu otroške ohromelosti. Virus je v vseh laboratorijih prišel iz okuženih zelenih zamorskih mačk (Chlorocebus aethiops) iz iste pošiljke iz Ugande, ki so jih secirali za pridobivanje koščkov jeter, na katerih so gojili viruse otroške ohromelosti za pripravo cepiva. Z vzorci so se zaradi nepazljivosti takrat okužili laboranti. Po nemškem mestu Marburg, kjer je bilo eno od treh žarišč in kjer so virus prvi osamili, sta virus in bolezen dobila tudi ime (preostali žarišči sta bili v Frankfurtu in Beogradu).[17][18]
V spodnji preglednici so prikazani dosedanji izbruhi marburške virusne bolezni (od prvega prepoznanega izbruha leta 1967 do leta 2025):
| Leto | Država | Virus | Št. primerov | Št. smrti | Stopnja smrtnosti | Notes |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1967 | MARV | 31 | 7 | 23 % | ||
| 1975 | Predloga:Podatki države Union of South Africa |
MARV | 3 | 1 | 33 % | |
| 1980 | MARV | 2 | 1 | 50 % | ||
| 1987 | RAVV | 1 | 1 | 100 % | ||
| 1988 | MARV | 1 | 1 | 100 % | ||
| 1990 | MARV | 1 | 0 | 0 % | ||
| 1998–2000 | MARV in RAVV | 154 | 128 | 83% | ||
| 2004–2005 | MARV | 252 | 227 | 90 % | ||
| 2007 | MARV in RAVV | 4 | 1 | 25 % | [20] | |
| 2008 | MARV | 2 | 1 | 50 % | [21] | |
| 2012 | MARV | 18 | 9 | 50 % | [22][23] | |
| 2014 | MARV | 1 | 1 | 100 % | [24][25] | |
| 2017 | MARV | 3 | 3 | 100 % | [26] | |
| 2021 | MARV | 1 | 1 | 100 % | [27][28][29] | |
| 2022 | MARV | 3 | 2 | 66,66 % | [30] | |
| 2023 | MARV | 40 | 35 | 88 % | [31][32][33] | |
| 2023 | MARV | 9 | 6 | 66 % | [34][35] | |
| 2024 | MARV | 58 | 13 | 22 % | [36] | |
| 2025 | MARV | 9 | 8 | 88 % | [37][38] | |
| Skupno | MARV in RAVV | 593 | 446 | 75 % |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 8 »Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book | Travelers' Health | CDC«. wwwnc.cdc.gov (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2019. Pridobljeno 19. julija 2019.
- 1 2 3 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.
- ↑ »Marburg virus disease«. www.who.int (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2020. Pridobljeno 8. februarja 2020.
- 1 2 3 4 5 6 7 »Hemoragična mrzlica Marburg«. www.nijz.si. 26. maj 2025. Pridobljeno 27. maja 2026.
- ↑ Spickler, Anna. »Ebolavirus and Marburgvirus Infections« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 30. aprila 2015. Pridobljeno 19. oktobra 2014.
- 1 2 Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.
- 1 2 3 Kortepeter, MG; Dierberg, K; Shenoy, ES; Cieslak, TJ; Medical Countermeasures Working Group of the National Ebola Training and Education Center's (NETEC) Special Pathogens Research Network (SPRN) (Oktober 2020). »Marburg virus disease: A summary for clinicians«. International Journal of Infectious Diseases. 99: 233–242. doi:10.1016/j.ijid.2020.07.042. PMC 7397931. PMID 32758690.
- ↑ Steven B. Bradfute; Sina Bavari; Peter B. Jahrling; Jens H. Kuhn (2014). »Marburg Virus Disease«. V Singh, Sunit K.; Ruzek, Daniel (ur.). Viral Hemorrhagic Fevers (v angleščini). Boca Raton: CRC Press. str. 457–480. doi:10.1201/b15172-30. ISBN 978-1-4398-8431-7. Pridobljeno 28. oktobra 2017.
- ↑ Peterson, A. T.; Bauer, J. T.; Mills, J. N. (2004). »Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease«. Emerging Infectious Diseases. 10 (1): 40–47. doi:10.3201/eid1001.030125. PMC 3322747. PMID 15078595.
- ↑ Pinzon, E.; Wilson, J. M.; Tucker, C. J. (2005). »Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases«. Bulletin de la Société de Pathologie Exotique. 98 (3): 239–243. PMID 16267968.
- ↑ Peterson, A. T.; Lash, R. R.; Carroll, D. S.; Johnson, K. M. (2006). »Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever«. The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene. 75 (1): 9–15. doi:10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009. hdl:1808/6529. PMID 16837700.
- ↑ Towner, J. S.; Amman, B. R.; Sealy, T. K.; Carroll, S. A. R.; Comer, J. A.; Kemp, A.; Swanepoel, R.; Paddock, C. D.; Balinandi, S.; Khristova, M. L.; Formenty, P. B.; Albarino, C. G.; Miller, D. M.; Reed, Z. D.; Kayiwa, J. T.; Mills, J. N.; Cannon, D. L.; Greer, P. W.; Byaruhanga, E.; Farnon, E. C.; Atimnedi, P.; Okware, S.; Katongole-Mbidde, E.; Downing, R.; Tappero, J. W.; Zaki, S. R.; Ksiazek, T. G.; Nichol, S. T.; Rollin, P. E. (2009). Fouchier, Ron A. M. (ur.). »Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats«. PLOS Pathogens. 5 (7) e1000536. doi:10.1371/journal.ppat.1000536. PMC 2713404. PMID 19649327.
- ↑ Siegert, R.; Shu, H. L.; Slenczka, W.; Peters, D.; Müller, G. (2009). »Zur Ätiologie einer unbekannten, von Affen ausgegangenen menschlichen Infektionskrankheit«. Deutsche Medizinische Wochenschrift. 92 (51): 2341–2343. doi:10.1055/s-0028-1106144. PMID 4294540. S2CID 116556454.
- 1 2 3 Mehedi, Masfique; Allison Groseth; Heinz Feldmann; Hideki Ebihara (september 2011). »Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever«. Future Virol. 6 (9): 1091–1106. doi:10.2217/fvl.11.79. PMC 3201746. PMID 22046196.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ von Csefalvay, Chris (2023). »Host-vector and multihost systems«. Computational Modeling of Infectious Disease (v angleščini). Elsevier. str. 121–149. doi:10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x. ISBN 978-0-323-95389-4. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2023. Pridobljeno 5. marca 2023.
- ↑ Cuomo-Dannenburg G, McCain K, McCabe R, Unwin HJ, Doohan P, Nash RK, Hicks JT, Charniga K, Geismar C, Lambert B, Nikitin D, Skarp J, Wardle J, Kont M, Bhatia S, Imai N, van Elsland S, Cori A, Morgenstern C (november 2023). »Marburg virus disease outbreaks, mathematical models, and disease parameters: a systematic review«. Lancet Infect Dis (Systematic review). 24 (5): e307–e317. doi:10.1016/S1473-3099(23)00515-7. PMC 7615873. PMID 38040006.
{{navedi časopis}}: Check|pmid=value (pomoč)Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Ristanović, Elizabeta S.; Kokoškov, Nenad S.; Crozier, Ian; Kuhn, Jens H.; Gligić, Ana S. (20. maj 2020). »A Forgotten Episode of Marburg Virus Disease: Belgrade, Yugoslavia, 1967«. Microbiology and Molecular Biology Reviews. 84 (2). doi:10.1128/MMBR.00095-19. ISSN 1092-2172.
- ↑ Slenczka, Werner; Klenk, Hans Dieter (15. november 2007). »Forty Years of Marburg Virus«. The Journal of Infectious Diseases (v angleščini). 196 (Supplement_2): S131–S135. doi:10.1086/520551. ISSN 0022-1899. PMID 17940940.
- ↑ »Outbreak Table«. Marburg Hemorrhagic Fever (v angleščini). Centers for Disease Control and Prevention. Arhivirano iz spletišča dne 21. januarja 2015. Pridobljeno 4. avgusta 2018.
- ↑ »WHO | Marburg haemorrhagic fever in Uganda«. www.who.int. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2014. Pridobljeno 23. oktobra 2017.
- ↑ »Imported Case of Marburg Hemorrhagic Fever --- Colorado, 2008«. cdc.gov. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2017. Pridobljeno 23. oktobra 2017.
- ↑ »Marburg hemorrhagic fever outbreak continues in Uganda«. Oktober 2012. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2018. Pridobljeno 8. oktobra 2014.
- ↑ »WHO | Marburg haemorrhagic fever in Uganda – update«. www.who.int. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2014. Pridobljeno 29. oktobra 2017.
- ↑ »1st LD-Writethru: Deadly Marburg hemorrhagic fever breaks out in Uganda«. 5. oktober 2014. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2017. Pridobljeno 8. oktobra 2014.
- ↑ »WHO | Marburg virus disease – Uganda«. www.who.int. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2014. Pridobljeno 29. oktobra 2017.
- ↑ »Uganda controls deadly Marburg fever outbreak, WHO says«. ABC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2017. Pridobljeno 8. decembra 2017.
- ↑ »Guinea records probable case of Ebola-like Marburg virus«. Reuters. 7. avgust 2021. Pridobljeno 7. avgusta 2021.
- ↑ »West Africa's first-ever case of Marburg virus disease confirmed in Guinea«. who.int. 9. avgust 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2024. Pridobljeno 9. avgusta 2021.
- ↑ »Guinea records West Africa's first Marburg virus death, WHO says«. Reuters. 10. avgust 2021. Pridobljeno 10. avgusta 2021.
- ↑ »Ghana confirms first cases of deadly Marburg virus«. BBC News. 18. julij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2024. Pridobljeno 18. julija 2022.
- ↑ »Equatorial Guinea declares outbreak of Ebola-like Marburg virus«. BNO News. 13. februar 2023. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2023. Pridobljeno 14. februarja 2023.
- ↑ Schnirring, Lisa (4. april 2023). »Equatorial Guinea confirms another Marburg virus case«. University of Minnesota. CIDRAP. Arhivirano iz spletišča dne 4. aprila 2023. Pridobljeno 4. aprila 2023.
- ↑ Schnirring, Lisa (24. april 2023). »New fatal Marburg case reported in Equatorial Guinea«. University of Minnesota. CIDRAP. Arhivirano iz spletišča dne 25. aprila 2023. Pridobljeno 25. aprila 2023.
- ↑ Schnirring, Lisa (22. marec 2023). »Tanzania declares Marburg virus outbreak«. University of Minnesota. CIDRAP. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2024. Pridobljeno 22. marca 2023.
- ↑ »Tanzania reports additional Marburg virus disease case«. Outbreak News Today. 24. april 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2023. Pridobljeno 25. aprila 2023.
- ↑ »Rwanda reports first-ever Marburg virus disease outbreak, with 26 cases confirmed«. World Health Organization Africa. 28. september 2024. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2024. Pridobljeno 29. septembra 2024.
- ↑ »Kenya on high alert as Marburg virus kills 8 in Tanzania«. The Star. 15. januar 2025. Pridobljeno 15. januarja 2025.
- ↑ »Suspected outbreak of Marburg virus kills eight in Tanzania, WHO says«. Reuters. 15. januar 2025. Pridobljeno 15. januarja 2025.