Maorščina
| Maorščina | |
|---|---|
| Reo Māori | |
| Materni jezik | |
Št. maternih govorcev | 50.000 (dobro ali zelo dobro) (2015) 186.000 (nekaj znanja) (2018) |
polinezijski
| |
| Pisava | maorska latinica |
| Uradni status | |
Uradni jezik | |
| Regulator | Te Taura Whiri i te Reo Māori |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | mi |
| ISO 639-2 | mao (B) mri (T) |
| ISO 639-3 | mri |
| Glottolog | maor1246 |
| ELP | Māori |
Maórščina (maorsko reo Māori ⓘ; endonim: te reo Māori [tɛ ɾɛɔ ˈmaːɔɾi], 'maorski jezik', skrajšano tudi te reo) je vzhodnopolinezijski jezik in jezik ljudstva Maori, avtohtonega prebivalstva celinske Nove Zelandije. Je najjužnejši član avstronezijske jezikovne družine in je soroden maorščini s Cookovih otokov, tuamotuanščini in tahitijščini. Zakon o jeziku Maori iz leta 1987 je jezik priznal kot enega od uradnih jezikov Nove Zelandije. Obstajajo regionalna narečja maorskega jezika.[1]
Pred stikom z Evropejci Maori niso imeli pisnega jezika ali pisave.[a] Pisani maorščini zdaj uporabljajo latinico, ki so jo severni Maori v sodelovanju z angleško protestantsko duhovščino v 19. stoletju sprejeli in standardizirali črkovanje.
V drugi polovici 19. stoletja so evropski otroci na podeželju z maorskimi otroki govorili maorščino. Za ugledne starše teh otrok, kot so vladni uradniki, je bilo običajno, da so maorščino v skupnosti uporabljali.[1][3] Maorščina je upadla zaradi naraščanja evropskega prebivalstva in vladno uvedenih izobraževalnih politik; do začetka 20. stoletja je bila njena uporaba na šolskih igriščih in v učilnicah po vsej državi prepovedana. Število govorcev se je po letu 1945 močno zmanjšalo,[4] vendar se je konec 20. stoletja začelo gibanje za oživitev maorskega jezika in upočasnilo upad. Protestno gibanje Maorov in maorska renesansa v 1970-ih sta povzročila večjo družbeno ozaveščenost in podporo jeziku.[5]
Popis prebivalstva Nove Zelandije leta 2018 je pokazal, da se je približno 190.000 ljudi oziroma 4 % prebivalstva lahko vsakodnevno pogovarjalo v maorščini. Leta 2015 je 55 % odraslih Maorov poročalo o določenem znanju jezika; Od teh jih 64 % uporablja maorščino doma, približno 50.000 ljudi pa jezik govori 'dobro'.[6] Leta 2023 se približno 7 % novozelandskih učencev osnovnih in srednjih šol v celoti ali delno poučuje v maorščini, nadaljnjih 24 % pa se maorščine uči kot dodatnega jezika.[7]
V maorski kulturi velja jezik za enega največjih taonga oziroma kulturnih zakladov.[8][9] Maorščina je znana po svoji metaforični poeziji in prozi,[10][11] pogosto v obliki karakia, whaikōrero, whakapapa in karanga, ter v uprizoritvenih umetnostih, kot so mōteatea, waiata in haka.[12]
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »History of the Māori language«. nzhistory.govt.nz (v angleščini). Pridobljeno 14. marca 2024.
- ↑ »'A Curious Document': Ta Moko as Evidence of Pre-European Textual Culture in New Zealand | NZETC«. nzetc.victoria.ac.nz. Pridobljeno 14. marca 2024.
- ↑ May, Stephen (6. december 2023). »OK (monolingual) boomer, you might be having your final moment in the sun«. The Post. Pridobljeno 28. januarja 2026.
- ↑ Ko Aotearoa tēnei: A report into claims concerning New Zealand law and policy affecting Māori culture and identity – Te taumata tuarua (PDF). Wellington, New Zealand: Waitangi Tribunal. 2011. ISBN 978-1-869563-01-1. Wai 262. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 5. oktobra 2021. Pridobljeno 5. oktobra 2021.
- ↑ »Māori Language Issues – Te Taura Whiri i te Reo Māori – Māori Language Commission«. 2. januar 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2002. Pridobljeno 14. marca 2024.
- ↑ »Ngā puna kōrero: Where Māori speak te reo – infographic«. Statistics New Zealand. Arhivirano iz spletišča dne 17. februarja 2021. Pridobljeno 2. septembra 2017.
- ↑ »Māori language in schooling«. Education Counts. New Zealand Ministry of Education. Oktober 2023.
- ↑ »Te reo Māori (Māori language)«. New Zealand Government (v angleščini). 7. julij 2021. Pridobljeno 14. marca 2024.
- ↑ Stephens, Māmari, (2010). "Taonga, Rights and Interests: Some Observations on WAI 262 and the Framework of Protections for the Māori Language". NZACL Yearbook 16
- ↑ Cowan, James: The Maori: Yesterday and To-day Author: Publication details: Whitcombe and Tombs Limited, 1930, Christchurch. Part of: New Zealand Texts Collection. This text is the subject of: Victoria University of Wellington Library Catalogue
- ↑ Krupa, Victor (2006). "Metaphors in Maori Vocabulary and Traditional Poetry". Asian and African Studies. Institute of Oriental Studies, Slovak Academy of Sciences
- ↑ Taylor, Richard (1855). Te Ika a Maui; or, New Zealand and its inhabitants: illustrating the origin, manners, customs, mythology, religion, rites, songs, proverbs, fables, and language of the natives : together with the geology, natural history, productions, and climate of the country; its state as regards Christianity; sketches of the principal chiels, and their present position. London: Wertheim and Macintosh. str. 72. Pridobljeno 2. septembra 2013.