Pojdi na vsebino

Maorščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maorščina
Reo Māori
Materni jezik Nova Zelandija
Št. maternih
govorcev
50.000 (dobro ali zelo dobro) (2015)
186.000 (nekaj znanja) (2018)
Pisavamaorska latinica
Uradni status
Uradni jezik
 Nova Zelandija
RegulatorTe Taura Whiri i te Reo Māori
Jezikovne oznake
ISO 639-1mi
ISO 639-2mao (B)
mri (T)
ISO 639-3mri
Glottologmaor1246
ELPMāori
{{{mapalt}}}
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Maórščina (maorsko reo Māori ⓘ; endonim: te reo Māori [tɛ ɾɛɔ ˈmaːɔɾi], 'maorski jezik', skrajšano tudi te reo) je vzhodnopolinezijski jezik in jezik ljudstva Maori, avtohtonega prebivalstva celinske Nove Zelandije. Je najjužnejši član avstronezijske jezikovne družine in je soroden maorščini s Cookovih otokov, tuamotuanščini in tahitijščini. Zakon o jeziku Maori iz leta 1987 je jezik priznal kot enega od uradnih jezikov Nove Zelandije. Obstajajo regionalna narečja maorskega jezika.[1]

Pred stikom z Evropejci Maori niso imeli pisnega jezika ali pisave.[a] Pisani maorščini zdaj uporabljajo latinico, ki so jo severni Maori v sodelovanju z angleško protestantsko duhovščino v 19. stoletju sprejeli in standardizirali črkovanje.

V drugi polovici 19. stoletja so evropski otroci na podeželju z maorskimi otroki govorili maorščino. Za ugledne starše teh otrok, kot so vladni uradniki, je bilo običajno, da so maorščino v skupnosti uporabljali.[1][3] Maorščina je upadla zaradi naraščanja evropskega prebivalstva in vladno uvedenih izobraževalnih politik; do začetka 20. stoletja je bila njena uporaba na šolskih igriščih in v učilnicah po vsej državi prepovedana. Število govorcev se je po letu 1945 močno zmanjšalo,[4] vendar se je konec 20. stoletja začelo gibanje za oživitev maorskega jezika in upočasnilo upad. Protestno gibanje Maorov in maorska renesansa v 1970-ih sta povzročila večjo družbeno ozaveščenost in podporo jeziku.[5]

Popis prebivalstva Nove Zelandije leta 2018 je pokazal, da se je približno 190.000 ljudi oziroma 4 % prebivalstva lahko vsakodnevno pogovarjalo v maorščini. Leta 2015 je 55 % odraslih Maorov poročalo o določenem znanju jezika; Od teh jih 64 % uporablja maorščino doma, približno 50.000 ljudi pa jezik govori 'dobro'.[6] Leta 2023 se približno 7 % novozelandskih učencev osnovnih in srednjih šol v celoti ali delno poučuje v maorščini, nadaljnjih 24 % pa se maorščine uči kot dodatnega jezika.[7]

V maorski kulturi velja jezik za enega največjih taonga oziroma kulturnih zakladov.[8][9] Maorščina je znana po svoji metaforični poeziji in prozi,[10][11] pogosto v obliki karakia, whaikōrero, whakapapa in karanga, ter v uprizoritvenih umetnostih, kot so mōteatea, waiata in haka.[12]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Tā moko facial tattoos, as used in the 19th century, have been posited as a form of textual language, but do not correlate to spoken Māori.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »History of the Māori language«. nzhistory.govt.nz (v angleščini). Pridobljeno 14. marca 2024.
  2. »'A Curious Document': Ta Moko as Evidence of Pre-European Textual Culture in New Zealand | NZETC«. nzetc.victoria.ac.nz. Pridobljeno 14. marca 2024.
  3. May, Stephen (6. december 2023). »OK (monolingual) boomer, you might be having your final moment in the sun«. The Post. Pridobljeno 28. januarja 2026.
  4. Ko Aotearoa tēnei: A report into claims concerning New Zealand law and policy affecting Māori culture and identity – Te taumata tuarua (PDF). Wellington, New Zealand: Waitangi Tribunal. 2011. ISBN 978-1-869563-01-1. Wai 262. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 5. oktobra 2021. Pridobljeno 5. oktobra 2021.
  5. »Māori Language Issues – Te Taura Whiri i te Reo Māori – Māori Language Commission«. 2. januar 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2002. Pridobljeno 14. marca 2024.
  6. »Ngā puna kōrero: Where Māori speak te reo – infographic«. Statistics New Zealand. Arhivirano iz spletišča dne 17. februarja 2021. Pridobljeno 2. septembra 2017.
  7. »Māori language in schooling«. Education Counts. New Zealand Ministry of Education. Oktober 2023.
  8. »Te reo Māori (Māori language)«. New Zealand Government (v angleščini). 7. julij 2021. Pridobljeno 14. marca 2024.
  9. Stephens, Māmari, (2010). "Taonga, Rights and Interests: Some Observations on WAI 262 and the Framework of Protections for the Māori Language". NZACL Yearbook 16
  10. Cowan, James: The Maori: Yesterday and To-day Author: Publication details: Whitcombe and Tombs Limited, 1930, Christchurch. Part of: New Zealand Texts Collection. This text is the subject of: Victoria University of Wellington Library Catalogue
  11. Krupa, Victor (2006). "Metaphors in Maori Vocabulary and Traditional Poetry". Asian and African Studies. Institute of Oriental Studies, Slovak Academy of Sciences
  12. Taylor, Richard (1855). Te Ika a Maui; or, New Zealand and its inhabitants: illustrating the origin, manners, customs, mythology, religion, rites, songs, proverbs, fables, and language of the natives : together with the geology, natural history, productions, and climate of the country; its state as regards Christianity; sketches of the principal chiels, and their present position. London: Wertheim and Macintosh. str. 72. Pridobljeno 2. septembra 2013.