Malteška čebela
| Malteška čebela | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 malteške čebele na satu
| ||||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||
|
preživetje zagotovljeno
| ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Apis mellifera ruttneri Sheppard, Arias, Grech & Meixner, 1997 |
Malteška čebela (znanstveno ime Apis mellifera ruttneri) je podvrsta zahodne medonosne čebele. Izvira z Malte, kjer predstavlja avtohtono pasmo.
Poreklo[uredi | uredi kodo]
Malteška čebela je podvrsta zahodne medene čebele, ki se je prilagodila razmeram na tem majhnem sredozemskem otoku. V samostojno podvrsto se je razvila po ločitvi Malte od Evropske celine. Stari Grki so otok poimenovali Μελίτη (Melitē), kar v starogrščini pomeni »sladko kot med«.[1] To pomeni, da je ta avtohtona čebelja podvrsta najverjetneje pripomogla tudi k poimenovanju te otoške države.
Značaj in vedenje[uredi | uredi kodo]
Čebela je v veliki meri črne barve. Dobro je prilagojena na visoke temperature in suha poletja, težav pa ji ne povzročajo niti hladne zime. Zaradi velike prilagodljivosti si kolonije ustvarjajo skoi vse leto, letni časi pa vrsti ne povzročajo težav. Znane so tudi po tem, da zelo lepo očistijo svoj panj. Malteška čebela velja za zelo zaščitniško, saj se rada zosprestavi nadležnim osam, mišim ter celo hroščem, napadalna pa je lahko tudi do ljudi in čebelarjev. V kolonijah so razvile tudi delno odpornost proti zajedavski pršici varoji.[2]
Zgodovina podvrst[uredi | uredi kodo]
Malteška čebela zdaj postaja številčnejša, po tistem, ko jo je ogrozil varoje na Malto leta 1992. Takrat so namreč oblasti množično uvažale kolonije čebel iz tujine, da bi nadomestile izgubo domačih kolonij. Leta 1997 je bila malteška čebela končno opredeljena kot samostojna podvrsta. Kvalitetno se razmnožuje tudi z italijansko podvrsto čebele, ki še poveča odpornost nove generacije proti že omenjenim pršicam, ki so znane po tem, da napadajo medonosne čebele. Tudi med križancev je kakovostnejši, čebele pa manj agresivne. Čeprav takšno križanje nekoliko ogrozi malteško čebelo kot samostojno podvrsto, se le-ta po nekaj generacijah povrne v prvotno agresivno stanje.
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ μέλι. Liddell, Henry George; Scott, Robert; A Greek–English Lexicon at Perseus Project.
- ↑ "Types of Bee". archive.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-01-31.