Makedonija (kraljestvo)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Makedonski imperij)
Jump to navigation Jump to search

Makedonija (starogrško Μακεδονία) je bilo antično grško kraljestvo.

Makedonski imperij (334-323 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

Z ogromno razširitvijo pod Aleksandrom III. Velikim je Makedonija postala imperij in edina prava svetovna država v človeški zgodovini. Že po Aleksandrovi smrti 323 pr. Kr. so si makedonski imperij razdelili njegovi generali (diadohi), vendar je grška kultura vseeno prevladala na ozemljih, ki jih je osvojil.

Helenizem (323-146 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

Po Aleksandrovi smrti 323 pr. n. št. je Makedonijo vodil general Antipater, ki jo je kot strateg Evrope upravljal že med Aleksandrovimi pohodi. Antipater je v Makedonijo pripeljal mladega Aleksandrovega sina Aleksandra IV., titularnega makedonskega kralja, in pa njegovo mati Roksolano. Po Antipatrovi smrti 319 pr. n. št. so diadohi za naslednjega stratega Evrope izbrali Poliperhona, vendar je oblast v Makedoniji namesto njega prevzel Antipatrov sin Kasander. 310/309 pr. n. št. je dal Kasander Aleksandra IV. in Roksolano ubiti, leta 305 pr. n. št. pa se je za makedonskga kralja oklical sam. V istem času so tudi drugi diadohi sami prevzeli kraljevske naslove.

Po Kasandrovi smrti leta 298/297 pr. n. št. je v Makedoniji nastopilo obdobje brezvladja. Za makedonske kralje so se razglasili skoraj vsi diadohi, za prestol so se potegovali tudi razni pustolovci (na primer Aleksandrov drugi bratranec Pir). Leta 284 pr. n. št. je v Makedoniji zavladal Lizimah, vladar Male Azije in Trakije, vendar je že 281 pr. n. št. padel v bitki pri Kurupediju. Po njej je zmagovalca Selevka I. vojska oklicala za makedonskega kralja, vendar ga je takoj po prihodu v Evropo umoril Ptolemaj Keraunos, drug pretendent, ki je nato prevzel oblast.

279 pr. n. št. je Makedonija doživela vdor Keltov, ki jo je popolnoma opustošil, Ptolemaj Keraunos pa je izgubil življenje. Anarhične razmere so se naposled končale z Antigonom Gonatom, ki je leta 277 pr. n. št. porazil Kelte in postal vladar Makedonije. Antigon je bil vnuk Antipatra in Antigona Monoftalma, vladarja Male Azije, ter sin vojskovodje Demetrija Poliorketa. Antigon Gonat je osnoval dinastijo Antigonidov, ki je v Makedoniji ostala na prestolu vse do političnega zatona države in priključitve rimskemu imperiju leta 146 pr. n. št.[1]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Eugen N. Borza - Behind of the shadows of Olympus