Makasarski preliv
| Makasarski preliv | |
|---|---|
 Karta Makasarskega preliva | |
  Makasarski preliv | |
| Lega | Indonezija |
| Vrsta | morski preliv |
| Selat Makassar (indonezijsko) | |
| Države porečja | Indonezija |
| Otoki | +100 |
| Naselja | Balikpapan, Bontang (Kalimantan) Makasar, Palu, Parepare (Sulavezi) |
| Viri | Macassar Strait: OS (Oceans) National Geospatial-Intelligence Agency, Bethesda, MD, USA |
Makasarski preliv (indonezijsko Selat Makassar) je morski preliv med otokoma Borneo in Sulavezi v Indoneziji. Na severu se izliva v Celebeško morje, na jugu pa v Javansko morje. Na severovzhodu tvori zaliv Sangkulirang južno od polotoka Mangkalihat. Preliv je pomembna regionalna plovna pot v jugovzhodni Aziji.
V preliv se izlivata reki Mahakam in Karangan na Borneu.
Pristanišča vzdolž preliva so Balikpapan in Bontang na Borneu ter Makasar, Palu in Parepare na Sulaveziju. Mesto Samarinda je 48 km od preliva, vzdolž Mahakama.
Obseg
[uredi | uredi kodo]Mednarodna hidrografska organizacija (IHO) opredeljuje Makasarski preliv kot eno od voda Vzhodnoindijskega arhipelaga. IHO opredeljuje njene meje na naslednji način:[1]
Preliv med vzhodno obalo Bornea in zahodno obalo Celebesa [Sulavezi] je omejen:
Na severu s črto, ki povezuje Tanjong Mangkalihat, Borneo (1°02′N 118°57′E / 1.033°N 118.950°E) in Stroomen Kaap (Cape Binar), Celebes (1°20′N 120°52′E / 1.333°N 120.867°E).
Na jugu. Po črti od jugozahodnega skrajnega dela Celebesa (5°37′S 119°27′E / 5.617°S 119.450°E) skozi južno točko Tana Keke do južnega skrajnega dela Laoeta (4°06′S 116°06′E / 4.100°S 116.100°E) od tam vzdolž zahodne obale tega otoka do Tanjong Kiwi in od tam čez do Tanjong Petanga na Borneu (3°37′S 115°57′E / 3.617°S 115.950°E) na južnem koncu Laoetovega preliva.
Geologija
[uredi | uredi kodo]Makasarski preliv in severni Makasarski bazen sta posledica raztezanja v zalednem loku zaradi subdukcije majhne tektonske plošče proti vzhodu.[2] Riftanje se je začelo v eocenu, z visokimi stopnjami sedimentacije, ki so zapolnjevale raztezni bazen skozi eocen do miocena. Ti sedimenti miocenskih bazenov vsebujejo zelo velike količine nahajališč nafte in zemeljskega plina, zlasti v porečju Kutei, bogatem z ogljikovodiki.
Prihod mikroplošče Benggai Sula je zasukal otok Sulavezi v nasprotni smeri urinega kazalca, kar je omogočilo odprtje južnega Makassarskega bazena z namestitvijo s prelomom Adang/Paternoster.
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Otok Beras Basah v Makasarskem prelivu, upravni del Bontanga
USS Midway (CV-41) in druge vojaške ladje v Makasarskem prelivu, 28. september 1985
Naftna ploščad na morju v Makasarskem prelivu, 2005
Otok Aur, administrativni del Južnega Kalimantana
Ladja KM Arista potopljena v Makasarskem prelivu, 10. junij 2015[3]
_carrier_battle_group_underway_in_Makassar_Strait_on_28_September_1985_(6408112).jpeg)
.jpg)
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Limits of Oceans and Seas, 3rd edition« (PDF). International Hydrographic Organization. 1953. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. oktobra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ Guntoro, Agus (Februar 1999). »The formation of the Makassar Strait and the separation between SE Kalimantan and SW Sulawesi«. Journal of Asian Earth Sciences (v angleščini). 17 (1–2): 79–98. doi:10.1016/S0743-9547(98)00037-3.
- ↑ »Navy vessel rescues 65 people in Makassar Strait | IHS Fairplay«. fairplay.ihs.com (v angleščini). Pridobljeno 30. novembra 2018.