Majaron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ta članek govori o začimbni rastlini. Za priimek glej Majaron (priimek).
Majaron

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Lamiales (ustnatičevci)
Družina: Lamiaceae (ustnatice)
Rod: Origanum
Vrsta: O. majorana
Znanstveno ime
Origanum majorana
L.
Sinonimi
  • Majorana hortensis Moench

Majaron (majarón,[1] znanstveno ime Origanum majorana L. oz. Majorana hortensis Moench) je grmičasta začimbna rastlina iz družine ustnatic.[2][3]

Opis[uredi | uredi kodo]

Visok je med 20 in 40 cm in ima premer do 20 cm. Steblo je rahlo olesenelo.[4] Poganjki so rdečkasti, štirirobi, močno razrasli in z dlakavimi, drobnimi in jajčastimi listi. Od junija ima majhne bele in vijoličaste cvetove.[5]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Izvira iz severne Afrike. Je starejši sorodnik origana.[6] Samoniklo raste v jugovzhodni Evropi ter jugovzhodni in srednji Aziji.[7] Na celini težje uspeva in je enoletna rastlina, v ugodnejši klimi pa je trajnica.[8][6]

Kemična sestava[uredi | uredi kodo]

Vsebuje 0,7 do 3,5% eteričnega olja (do 40% terpentina, sabinena in drugih terpenov; d-terpineol, borneol), čreslovine, grenko snov, sluz in rudninske snovi.[2]

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Zelo je občutljiv na zmrzal.[5] Razmnožuje se iz semen ali sadik, ki se jih v ta namen lahko tudi razpolovi. Seje se v maju, ko so tla in zrak dovolj topla. Potrebuje več kot 20 stopinj, da kali. Ker so semena drobna, jih je hitro lahko preveč. Ljubi sonce in potrebuje manj vode. Pri zalivanju se ne sme pretiravati tudi zato, da ohrani močan okus.[3][9][10][6] Občutljiv je na pomanjkanje vode ob kalitvi in razraščanju. Najbolje uspeva na lahkih, prepustnih in hranljivih tleh z veliko humusa, ki ne smejo biti preveč kisla.[4] Težki zemlji se doda pesek.[9]

Nabira se ga od junija do septembra. Najboljše mlade vršičke se poreže tik pred cvetenjem. Suši se cele poganjke v snopih, ki se jih obesi v senci. Posušene liste in cvetove se hrani v neprodušno zaprti posodi v temnem prostoru.[3][9]

Za zimsko gojenje se majaron posadi v glinen lonček ali zaboj, ki je postavljen na toplem in izrazito svetlem mestu.[3][9][11]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Kulinarika[uredi | uredi kodo]

Po okusu sta mu sorodna origano in timijan.[3] Lahko se ga meša z ostalimi začimbami z izjemo origana.[12]

Uporablja se sveže ali posušene liste in cvetne vršičke.[8] Mastno hrano naredi lažje prebavljivo.[13] Je ena glavnih začimb za jetrne, kašnate in mesne klobase (npr. krvavica, tlačenka).[14][15][8] Priporočen je za mesne mase in nadeve, svinjsko meso in perutnino, obare, godlje, nadeve za gosi in race, postne juhe in nasploh postne jedi, krompirjeve jedi, kvašo pri divjačini in začinjanje kisa.[8][16][3][12]

Svež ali posušen majaron je sestavina idrijskih žlikrofov s certifikatom »zajamčena tradicionalna posebnost«.[17]

Zdravilstvo[uredi | uredi kodo]

Je eden od možnih dodatkov za svinjsko mast ali loj za izdelavo preproste maže za nego mrzlih in premočenih nog.[18] Eterično olje se uporablja za nego pri krčnih žilah in revmi.[3]

Zaščita[uredi | uredi kodo]

Omenjen je bil kot sredstvo proti moljem pri hranjenju krzna.[19] Majaronovo olje se v slovenskem čebelarstvu zaradi sestavine timol uporablja za zatiranje varoj, največkrat v kombinaciji z mravljinčno kislino.[20] Je razmeroma nenevarno za čebele.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ majarón -a m (ọ̑) vejica ~a. Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 10. 2021.
  2. ↑ 2,0 2,1 Petauer, Tomaž. Leksikon rastlinskih bogastev. str. 352. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1993
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Orešnik, Ivica. "Majaron". str. 27. Savinjske novice (21.07.2006), letnik 38, številka 29. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 Rode, Janko; Knapič, Matej. Namakanje zelišč. Ljubljana : Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2006. dostopno na spletu. pridobljeno 10. oktobra 2021
  5. ↑ 5,0 5,1 Recht, Christine. Začimbne rastline. str. 13. V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1990
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Vzgoja majarona. Na vrtu. TV Maribor. 17. april 2021. 4d.rtvslo.si
  7. ↑ Veliki splošni leksikon : v osmih knjigah. 2., dopolnjena izd.. Knj. 4: Ka-Ma. str. 2432. Ljubljana : DZS, 1998-
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Pignar, Nada. "Majaron". str. 21. Štajerski tednik (20.03.2003), letnik 56, številka 11. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Šturman, Magda. "Majaron". str. 16. Primorski dnevnik (25.09.2011), letnik 67, številka 227. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  10. ↑ Željan, Katja (25. julij 2020). »Zanimanje za gojenje in predelavo zelišč narašča«. deloindom.delo.si. Pridobljeno 10. oktobra 2021.
  11. ↑ Štrekelj, Josip. "Siljenje solate". str. 3. Družinski tednik (16.11.1944), letnik 16, številka 46. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  12. ↑ 12,0 12,1 »V 8 korakih začinjeno meso«. kgz-idrija.si. KGZ Idrija z.o.o. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2021. Pridobljeno 10. oktobra 2021.
  13. ↑ "Tudi zelišča polepšajo". str. 8. Glasova panorama. 13. julij 1963. št. 27. arhiv.gorenjskiglas.si
  14. ↑ "Kuha". str. 11. Slovenec: političen list za slovenski narod (15.08.1936), letnik 64, številka 186a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  15. ↑ "Hladetina za binkoštni praznik". str. 28. Štajerski tednik (17.06.2011), letnik 64, številka 46. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  16. ↑ "Dišave z našega vrta". str. 4. Slovenski narod (07.01.1943), letnik 76, številka 4. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  17. ↑ »Idrijski žlikrofi – enega imaš v ustih, drugega pa že na vilicah!«. Naša super hrana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. 10. februar 2016. Pridobljeno 10. oktobra 2021.
  18. ↑ "Materičine ali krčne žile". str. 8. Slovenec: političen list za slovenski narod (28.01.1925), letnik 53, številka 22. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  19. ↑ "Spravljena kožuhovina". str. 288. Ženski svet (september 1930), letnik 8, številka 9. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  20. ↑ "SPOZNAJTE TIMOL, DA GA BOSTE BOLJE RAZUMELI". str. 83. Čebelarski zbornik, Celje, 2009 : [zbornik XXXII. Državnega čebelarskega posveta]. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu. uredil Vladimir Auguštin. Marec 2009
  21. ↑ Besedilo: Ebert, T. A., Kevan, P. G., Bishop, B. L., Kevan, S. D., Downer, R. A. "Oral toxicity of essential oils and organic acids fed to honey bees (Apis mellifera)". Journal of apicultural research, 46(4): 220–224. Prevod in priredba: Maja Smodiš Škerl, Kmetijski inštitut Slovenije. "Toksičnost eteričnih olj in organskih kislin, s katerimi so krmili čebele (Apis mellifera)". str. 270-273. Slovenski čebelar. št. 9. letnik CX. september 2008

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predstavnosti o temi majaron v Wikimedijini zbirki


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Majaron&oldid=6117519«