Madona Jana Vosa

Madona Jana Vosa Devica z otrokom, sv. Barbaro in Elizabeto Ogrsko
Umetnik	Jan van Eyck
Leto	1442-1443
Tehnika	Olje na lesu
Mere	47,3 cm × 61,3 cm
Kraj	Frick Collection, New York

Madona Jana Vosa (znana tudi kot Devica z otrokom, s svetniki in donatorjem) je majhna oljna slika staronizozemskega mojstra Jana van Eycka iz okoli leta 1441 in so jo končali v njegovi delavnici po njegovi smrti leta med letoma 1442-43. Ker je umrl med njenim dokončanjem, velja za njegovo zadnje delo.

Tablo je naročil Jan Vos, ki je marca 1441 prevzel funkcijo priorja v kartuzijanskem samostanu blizu Bruggesa, kar je bil najzgodnejši datum, ko bi lahko delo naročil van Eycku. Umetnostni zgodovinarji se na splošno strinjajo, da je van Eyck odgovoren za slikanje osrednje Madone in otroka ter za celotno zasnovo, medtem ko je pomožne figure in podrobnosti ozadja okoli 1443 dokončal član njegove delavnice, ki jih je prosto prevzemal.

Leta 1954 je sliko pridobil Frick Museum v New Yorku.

Opis

Marija stoji v veličanstvu, drži otroka Jezusa in stoji na orientalski preprogi. Okoli nje sta sveta Barbara, ki stoji pred stolpom, v katerem je bila zaprta, sveta Elizabeta Ogrska, oblečena kot navadna redovnica in donator Jan Vos (um. 1462), upodobljen kot kartuzijanski menih, ki kleči v molitvi. Kip božanstva Marsa je mogoče videti skozi okno Barbarinega stolpa. Vosova poza in modeliranje zelo spominja na donatorja v obeh van Eyckovih portretih Nicolasa Rolina (kancler pri Filipu Dobrem) v Madona kanclerja Rolina in Jorisa van der Paeleja (pisar v papeški pisarni in slikarjev pokrovitelj) v Devica in otrok s kanonikom van der Paelejem (slednja tudi vsebuje upodobitev svete Barbare). To dejstvo in podobnost pokrajine s tisto v številnih njegovih zgodnejših portretih je med umetnostnimi zgodovinarji pripeljalo do splošnega soglasja, da so vidiki panoja pastiš van Eyckovih motivov in da je sliko zaključil nadarjeni član delavnice. Dokazi kažejo, da so deli z roko van Eycka večinoma okoli osrednje Device in otroka.

Detajl prikazuje Elizabeto in mestno pokrajino z labodi

Figure so postavljene v zunanjo ložo, omejeno z vrsto arkad in pred obsežno in zelo van Eyckovo pokrajino. Naslikani napisi, vtkani v nadstrešek, se glasijo AVE GRA [TIA] PLE [N] A (Zdrava Marija polna milosti). Umetnostni zgodovinarji so poskušali identificirati mesto in stolnico, toda kot pri večini Van Eyckovega ozadja so verjetno domišljijski.

Exeter Madona

Exeter Madonna, Petrus Christus, c 1450. Gemäldegalerie, Berlin

Exeter Madona Petrusa Christusa je naročil Vos po letu 1450, ko je Eyckova delavnica prenehala delovati. Lahko ga razumemo kot interpretacijo van Eycka, ne pa kot tesno kopijo, izposoja pa si tudi iz Van Eyckove zdaj izgubljene Madone Nicolasa van Maelbekeja.

Viri izposojeni v delavnici

• 
  Devica in otrok s kanonikom van der Paelejem, Jan van Eyck, ok. 1434-36
• 
  Madona kanclerja Rolina, Jan van Eyck, ok. 1435
• 
  Sveta Barbara, Jan van Eyck, ok. 1437

V literaturi

Na sliko se sklicuje zgodovinski roman Margaret Campbell Barnes Moja dama iz Clevesa. Kot je prikazano v knjigi, približno stoletje po nastanku slike, o sliki in njenih umetniških lastnosti razpravljata slikar Hans Holbein in Anne Cleeveška, ki bo kmalu postala angleška kraljica.

Viri

• Till-Holger Borchert. Van Eyck. London: Taschen, 2008. ISBN 978-3-8228-5687-1
• Harbison, Craig. Jan van Eyck: the play of realism. London: Reaktion Books, 1997. ISBN 0-948462-79-5
• Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005. ISBN 0-89236-816-0
• Upton, Joel Morgan. Petrus Christus: His Place in Fifteenth-Century Flemish Painting.
• Ward, John. "Disguised Symbolism as Enactive Symbolism in Van Eyck's Paintings". Artibus et Historiae, Volume 15, No. 29, 1994