Pojdi na vsebino

Maščobna jetrna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Maščobna jetrna bolezen
Sopomenkezamaščenost jeter, steatoza jeter
Mikroskopski prikaz vzorca jeter bolnika z maščobno jetrno boleznijo , in sicer presnovno maščobno jetrno boleznijo (trikromno barvanje).
Specialnostgastroenterologija
Simptomibrezsimptomno, možni simptomi: utrujenost, bolečina v zgornjem desnem predelu trebuha[1][2]
Zapleticiroza, jetrni rak, varice požiralnika[1][3]
Tipipresnovna maščobna jetrna bolezen (MASLD), alkoholna jetrna bolezen (ALD)[1]
Vzrokialkohol, sladkorna bolezen, debelost[3][1]
Diagnostični postopkina osnovi anamneze ter s krvnimi testi, slikovnimi metodami in biopsijo jeterref<name=NIH2016/>
Diferencialne diagnozevirusni hepatitis, wilsonova bolezen, primarni sklerozirajoči holangitis[3]
Zdravljenjeizogibanje alkoholu, izguba telesne teže[3][1]
Prognozadobra ob zgodnjem zdravljenju[3]
PogostostMASLD: 30 % (razvite države)[2]
ALD: > 90 % med hudimi pivci[4]

Maščobna jetrna bolezen (FLD), tudi steatoza jeter ali zamaščenost jeter,[a] je jetrna bolezen s prekomernim nabiranjem maščobe v jetrnem tkivu.[1] Pogosto poteka brezsimptomno ali pa so simptomi le blagi;[1][2] pojavljajo se lahko utrujenost in bolečine v zgornjem desnem predelu trebuha.[1] Možni zapleti maščobne jetrne bolezni so ciroza, jetrni rak in varice požiralnika.[1][3]

Glavna podtipa maščobne jetrne bolezni sta presnovna maščobna jetrna bolezen (MASLD, prej imenovana »nealkoholna zamaščenost jeter«)) in alkoholna jetrna bolezen (ALD); presnovno-alkoholna jetrna bolezen opisuje maščobno jetrno bolezen, kjer se prekrivajo vzrokih obeh.[6]

Poglavitni dejavniki tveganja za pojav maščobne jetrne bolezni so uživanje alkohola, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost.[1][3] Drugi dejavniki so še uporaba določenih zdravil, kot so glukokortikoidi, in hepatitis C.[1] Ni znano, zakaj le pri določenem deležu bolnikov maščobna jetrna bolezen napreduje v presnovni steatohepatitis (oziroma alkoholni hepatitis, če je vzrok alkohol), ki je povezan s slabšimi izidi.[1] Diagnoza temelji na bolnikovi anamnezi ter krvnih testih, slikovnih metodah, včasih pa je potrebna tudi biopsija jeter.[1]

Zdravljenje praviloma temelji na spremembi življenjskega sloga, in sicer na spremembi prehrane in povečani telesni dejavnosti za zmanjšanje telesne teže.[1] Pri bolnikih z napredovalo boleznijo je lahko potrebna presaditev jeter.[1] Več kot 90 % hudih pivcev razvije maščobno jetrno bolezen, pri okoli 25 % pa se razvije tudi alkoholni hepatitis.[4] V zahodnem svetu prizadene okoli 30 % prebivalstva, medtem ko je v Aziji njegova razširjenost okoli 10 %.[2] Maščobna jetrna bolezen se lahko razvije že pri otrocih (v Združenih državah Amerike prizadene okoli 10 % otrok),[1] pogosteje pa se pojavlja pri starejših ter pri moških.[1][3][7]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Izraz »zamaščenost« je lahko stigmatizirajoč, zato se daje prednost pridevniku »maščoben«.[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 »Nonalcoholic Fatty Liver Disease & NASH«. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases. november 2016. Pridobljeno 7. novembra 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. 1 2 3 4 Singh, S; Osna, NA; Kharbanda, KK (28. september 2017). »Treatment options for alcoholic and non-alcoholic fatty liver disease: A review«. World Journal of Gastroenterology. 23 (36): 6549–6570. doi:10.3748/wjg.v23.i36.6549. PMC 5643281. PMID 29085205.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 Antunes, Catiele; Azadfard, Mohammadreza; Hoilat, Gilles J.; Gupta, Mohit (2022). »Fatty Liver«. StatPearls. StatPearls Publishing. PMID 28723021.
  4. 1 2 Basra, Sarpreet (2011). »Definition, epidemiology and magnitude of alcoholic hepatitis«. World Journal of Hepatology. 3 (5): 108–113. doi:10.4254/wjh.v3.i5.108. PMC 3124876. PMID 21731902.
  5. ↑ https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/presnovna-mascobna-jetrna-bolezen, Presnovna maščobna jetrna bolezen, Terminološka svetovalnica, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, vpogled: 19. 10. 2025.
  6. ↑ Rinella, Mary E.; Lazarus, Jeffrey V.; Ratziu, Vlad; Francque, Sven M.; Sanyal, Arun J.; Kanwal, Fasiha; Romero, Diana; Abdelmalek, Manal F.; Anstee, Quentin M.; Arab, Juan Pablo; Arrese, Marco; Bataller, Ramon; Beuers, Ulrich; Boursier, Jerome; Bugianesi, Elisabetta (2023). »A multi-society Delphi consensus statement on new fatty liver disease nomenclature«. Hepatology (v ameriški angleščini). 78 (6): 1966–1986. doi:10.1097/HEP.0000000000000520. hdl:10807/245116. ISSN 0270-9139. PMC 10653297. PMID 37363821. S2CID 259260747. {{navedi časopis}}: Preveri |pmc= vrednost (pomoč); Preveri vrednost |s2cid= (pomoč)
  7. ↑ Iser, D; Ryan, M (Julij 2013). »Fatty liver disease—a practical guide for GPs«. Australian Family Physician. 42 (7): 444–7. PMID 23826593.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Maščobna_jetrna_bolezen&oldid=6527528«