Pojdi na vsebino

Münchenski govor Vladimirja Putina (2007)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Putin na 43. varnostni konferenci v Münchnu leta 2007.

Putinov govor na 43. münchenski varnostni konferenci leta 2007 je bil prvi govor voditelja ruske države na varnostni konferenci v Münchnu. Glavne teme njegovega govora 10. februarja 2007 so bile kritike monopolarnega svetovnega reda, širitve NATO proti vzhodu, razorožitev in iranski jedrski program.[1] Putinov govor je bil razumljen kot sporočilo Rusije Zahodu, da ne bo sprejela podrejene vloge v svetovni politiki. Govor je nakazal spremembo v ruski zunanji politiki in napovedal bolj odločno in neodvisno držo na mednarodnem prizorišču. Putin je jasno povedal, da je Rusija pripravljena braniti svoje interese in prevzeti aktivnejšo vlogo pri oblikovanju svetovnega reda.[2][3][4][5]

Udeleženci konference so bili pretreseni in govorili o novi hladni vojni. Govor je odmeval po vsem svetu.[6][7][8]

Povzetek

[uredi | uredi kodo]

Putin je na začetku svojega 32-minutnega govora pojasnil, da mu format varnostne konference omogoča, da se "izogiba pretirani vljudnosti", se izogiba "uglajenim, prijetnim, a praznim diplomatskim frazam" in govori odkrito. Izrazil je upanje, da predsedujoči konference Horst Teltschik ne bo takoj »prižgal rdeče luči« in izključil mikrofona.[9]

Kritika unipolarne svetovne ureditve

[uredi | uredi kodo]

Putin je »enopolarni model« označil za moralno in etično nevzdržen. Unipolarni svet pomeni en center moči, en center vpliva, en center odločanja. To je za svet nesprejemljivo. To je uničujoče – celo za hegemona samega.[10]

Poudaril je "celovito in nedeljivo naravo varnosti" z besedami: "Varnost vsakega je varnost vseh." Citiral je Franklina Roosevelta: »Kjerkoli je varnost ogrožena, je hkrati ogrožena povsod.«[10]

Zaradi tega je Putin ostro kritiziral enopolarni svetovni red in prevlado ZDA, ki je po njegovem mnenju ogrozila svetovni mir po razpadu ravnotežja moči med hladno vojno.

Obsodil je "skoraj neomejeno, pretirano uporabo sile v mednarodnih odnosih" iz strani ZDA. Po njegovem mnenju je rezultat te prevlade ta, da se "nihče ne počuti varnega! Ker nihče ne more misliti, da je mednarodno pravo kamnit zid, ki ga lahko zaščiti. Ta politika seveda spodbuja oboroževalno tekmo".[10][11] Podvomil je o legitimnosti takšnega sistema: "Enopolarni model ni le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč v sodobnem svetu," trdil je, da ustvarja nestabilnost z ignoriranjem suverenosti drugih držav in spodkopavanjem svetovne varnosti. Opozoril je, da ta nevzdržen sistem sili države, da se oborožijo, vključno z jedrskim orožjem, pri čemer je v tem kontekstu omenil iranski jedrski program[10]:

Putin je kritiziral, kot je imenoval, »monopolno prevlado ZDA«, njeno "nebrzdano uporabo sile" in spodkopavanje mednarodnega prava. Po njegovem mnenju bi morala le Ustanovna listina OZN urejati uporabo vojaške sile, zavrnil pa je možnost zamenjave OZN z EU ali Natom.[10]

Vloga revščine

[uredi | uredi kodo]

Putin je globalno revščino omenil kot ključno varnostno grožnjo, a je kritiziral programe pomoči, v katerih korporacije v državah prejemnicah "prevzamejo nadzor nad finančnimi tokovi". Razvite države je obsodil zaradi politike ohranjanja kmetijskih subvencij: »Imenujmo stvari s pravimi besedami: z eno roko ponujajo 'dobrodelnost', z drugo pa podpirajo gospodarsko zaostalost in ustvarjanje dobička iz nje«.[10]

Vloga OVSE in nevladnih organizacij

[uredi | uredi kodo]

Putin je OVSE obtožil, da je organizacijo spremenila v orodje ZDA za vmešavanje v notranje zadeve sodelujočih držav. Trdil je, da so njihova birokracija in mehanizmi odločanja ločeni od samih držav članic. Prav tako je izjavil, da nevladne organizacije, financirane iz tujine, kljub svoji formalni neodvisnosti služijo kot instrument zunanjega nadzora.[10]

Vojaški posegi

[uredi | uredi kodo]

Putin je kritiziral vojaške intervencije pod vodstvom ZDA, izvedene brez mednarodnega soglasja ali pravne podlage. Trdil je, da prinašajo kaos, ne stabilnosti: "Vidimo vse večje neupoštevanje temeljnih načel mednarodnega prava. En narod, Združene države, je presegel meje svoje države na vseh področjih".[10]

Militarizacija vesolja

[uredi | uredi kodo]

Putin je opozoril, da lahko militarizacija vesolja povzroči nepredvidljive posledice. Poudaril je pobude Rusije za sklenitev pogodb o prepovedi nameščanja orožja v vesolje.[10]

Razorožitev

[uredi | uredi kodo]

Putin je kritiziral države Nata, ker niso hotele ratificirati prilagojene pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, sklenjene leta 1999, in dejal: »Minilo je sedem let in samo štiri države so ratificirale ta dokument. vključno z Rusko federacijo," medtem ko se v Bolgariji in Romuniji ustvarjajo "tako imenovane lahke ameriške baze". Obtožil je Nato, da je premaknil vojaške sile na ruske meje, kljub temu, da je Moskva spoštovala pogoje pogodbe.[10] Rusija je potem julija 2007 prekinila sodelovanje v pogodbi.[12]

Kritika ameriškega sistema protiraketne obrambe

[uredi | uredi kodo]

Putin je nasprotoval načrtom ZDA za namestitev sistema protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem ter zavrnil uradno različico, da naj bi bil namenjen zaščiti pred Iranom. Trdil je, da iranske rakete nimajo dometa, da bi ogrozile Evropo, in opozoril, da je prava tarča sistema Rusija in njegovo ustvarjanje bi lahko izzvalo novo oboroževalno tekmo.[10] Putin je tudi kasneje javno nasprotoval namestitvi ameriške protiraketne obrambe v Evropi in 7. junija 2007 predsedniku Georgeu W. Bushu predstavil alternativni predlog, ki je bil zavrnjen.[13]

Širitev Nata in varnostna vprašanja

[uredi | uredi kodo]

"Mislim, da je očitno, da širitev Nata nima nobene zveze s posodobitvijo samega zavezništva ali z zagotavljanjem varnosti v Evropi. Nasprotno, to je resna provokacija, ki zmanjšuje stopnjo medsebojnega zaupanja. In imamo pravico vprašati proti komu je uperjena ta širitev?" In kaj se je zgodilo z zagotovili naših zahodnih partnerjev po razpadu Varšavskega pakta? Kje so te izjave danes? Nihče se jih niti ne spomni."[10]

Putin je širitev Nata proti vzhodu označil za "provokativno" potezo, ki spodkopava zaupanje. Trdil je, da je vojaška infrastruktura Nata, ki se približuje ruskim mejam, v nasprotju z zagotovili, da se zavezništvo ne bo širilo.[11]

Putin je citiral govor nekdanjega generalnega sekretarja Nata Manfreda Wörnerja iz leta 1990, da bi podprl svoje mnenje, da naj bi NATO obljubil, da ne bo dovolil pridružitev vzhodnoevropskih držav zvezi. Izjavil je, da je »[Wörner] takrat rekel: 'dejstvo, da nismo pripravljeni postaviti NATO vojske zunaj nemškega ozemlja, daje Sovjetski zvezi trdno varnostno jamstvo.' Kje so te garancije?«[11][14]

Posvaril je pred Natovimi »nebrzdanimi vojaškimi ambicijami« in obtožil zavezništvo, da vsiljuje svojo voljo drugim državam.[15]

Energetska politika

[uredi | uredi kodo]

Putin je Rusijo označil za zanesljivo dobaviteljico energije, pozival k zavračanju uporabe energije kot političnega vzvoda: »Nismo sovražniki, ampak partner«, poudarjal je pomen pregledne in pravične energetske politike.[10]

Poziv k multipolarnemu svetu

[uredi | uredi kodo]

Putin se je zavzel za večpolarni svet z več centri moči, ki sodelujejo na podlagi mednarodnega prava in pod okriljem ZN.

Poudaril je medsebojno spoštovanje in suverenost kot osnovo za stabilnost: "Le s skupnimi močmi lahko odgovorimo na sodobne izzive."[10]

Samoocena Rusije

[uredi | uredi kodo]

V zaključku je Putin opozoril, da sta Rusija in on sam pogosto pozvana k še bolj aktivni vlogi v svetovnih zadevah. V zvezi s tem je podal naslednjo pripombo:

"Zelo pogosto in osebno od naših partnerjev, tudi evropskih partnerjev, zelo pogosto slišim pozive Rusiji, naj igra vedno bolj aktivno vlogo v svetovnih zadevah. V zvezi s tem naj podam eno majhno pripombo. Malo verjetno je, da nas je treba k temu siliti in spodbujati. Rusija je država z več kot tisočletno zgodovino in skoraj vedno je imela privilegij izvajanja neodvisne zunanje politike. Te tradicije danes ne bomo spremenili. Hkrati jasno vidimo, kako se je svet spremenil, realno ocenjujemo lastne zmožnosti in svoj potencial. In seveda prav tako bi radi imeli opravka z odgovornimi in tudi neodvisnimi partnerji, s katerimi bi lahko sodelovali pri izgradnji poštenega in demokratičnega svetovnega reda, ki v njem ne bi zagotavljal varnosti in blaginje za izbrance, ampak za vse."[10]

Odzivi

[uredi | uredi kodo]

Poljski Inštitut za mednarodne zadeve je pri Putinovem citiranju Wörnerjevega govora izpostavil pomanjkanje ustreznega konteksta, saj se je prvotni govor v resnici nanašal le na namestitev NATO sil v vzhodni Nemčiji po združitvi Nemčije.[14]

William Burns, takratni ameriški ambasador v Rusiji, je napisal državni sekretarki ZDA Riceovi “Govor je bil produkt petnajst let nakopičenih ruskih frustracij in zamer, ojačanih s Putinovim osebnim občutkom, da so ruski pomisleki pogosto prezrti".[16][6]

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Pred in po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 so politični analitiki govor ponovno obravnavali, pri čemer so komentatorji trdili, da je šlo za razkritje Putinovih namenov, česar pa zahodne države niso ustrezno interpretirale.[17][18][19][20][21]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Vladimir Putin - Speech and Q&A on Security Policy at the 43rd Munich Security Conference 2007 (text-audio-video)«. www.americanrhetoric.com. Pridobljeno 4. januarja 2025.
  2. ↑ »Putin says U.S. Wants to dominate world«. Reuters. 10. februar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2021.
  3. ↑ Shanker, Thom; Landler, Mark (11. februar 2007). »Putin Says U.S. Is Undermining Global Stability«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2022. Pridobljeno 22. avgusta 2021.
  4. ↑ »Putin rails against US foreign policy«. Financial Times. 10. februar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. novembra 2022. Pridobljeno 22. avgusta 2021.
  5. ↑ »Putin Slams US for Making World More Dangerous | DW | 10.02.2007«. Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2022. Pridobljeno 22. avgusta 2021.
  6. 1 2 Horton, Scott (2024). Provoked. The Libertarian Institute. str. 208. ISBN 978-1733647373.
  7. ↑ »Gates dismisses Putin remarks as blunt spy talk«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2021. Pridobljeno 8. februarja 2024.
  8. ↑ Watson, Rob (10. februar 2007). »Putin's speech: Back to cold war? Putin's speech: Back to cold war?«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2022. Pridobljeno 10. junija 2019.
  9. ↑ Bittner, Jochen (12. februar 2007). »Kein Grund zur Beruhigung«. Die Zeit (v nemščini). ISSN 0044-2070. Pridobljeno 15. maja 2026.
  10. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 »Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy«. President of Russia (v angleščini). 10. februar 2007. Pridobljeno 15. maja 2026. {{navedi splet}}: no-break space character v |website= na mestu 13 (pomoč)
  11. 1 2 3 »Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy«. kremlin.ru. 10. februar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2022. Pridobljeno 10. junija 2019.
  12. ↑ »Что случилось с ДОВСЕ?«. АПН - Агентство Политических Новостей (v ruščini). Pridobljeno 15. maja 2026.
  13. ↑ »Press Conference following the end of the G8 Summit«. President of Russia (v angleščini). 8. junij 2007. Pridobljeno 15. maja 2026. {{navedi splet}}: no-break space character v |website= na mestu 13 (pomoč)
  14. 1 2 Kupiecki, Robert; Menkiszak, Marek (2020). Documents Talk: NATO-Russia Relations After the Cold War. Polski Instytut Spraw Międzynarodowych. str. 375. ISBN 978-83-66091-61-0. Pridobljeno 17. maja 2021.
  15. ↑ Fischer, Sebastian (10. februar 2007). »Sicherheitskonferenz in München: Putin schockt die Europäer«. Der Spiegel (v nemščini). ISSN 2195-1349. Pridobljeno 15. maja 2026.
  16. ↑ Burns, William J. (2020). The back channel: a memoir of American diplomacy and the case for its renewal. New York: Random House. str. 224. ISBN 978-0-525-50888-5.
  17. ↑ Fata, Daniel (7. februar 2022). »Putin Announced His Manifesto Against the West Fifteen Years Ago. His Story Hasn't Changed«. The Bulwark. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2022. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
  18. ↑ Ignatius, David (20. februar 2022). »Putin warned the West 15 years ago. Now, in Ukraine, he's poised to wage war«. Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2022. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
  19. ↑ Fried, Daniel; Volker, Kurt (18. februar 2022). »The Speech In Which Putin Told Us Who He Was«. Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2022. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
  20. ↑ Rachman, Gideon (9. april 2022). »Understanding Vladimir Putin, the man who fooled the world«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. novembra 2022. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
  21. ↑ Michta, Andrew A. (7. avgust 2022). »China, Russia and the West's Crisis of Disbelief«. Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. novembra 2022. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Münchenski_govor_Vladimirja_Putina_(2007)&oldid=6676561«