Lunéville

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 35’ severne širine, 6° 30’ vzhodne dolžine

Občina Lunéville
Château de Lunéville

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 29' 52" E
Zemljepisna širina: 48° 35' 21" N
Uprava
Država Francija
Regija: Lorena
Departma: Meurthe-et-Moselle (podprefektura)
Okrožje: Lunéville
Kanton: Lunéville-Jug
Lunéville-Sever
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Lunévillois
Župan: Michel Closse
(2001-2008)
Statistični podatki o
Površina kopnega:¹ 16,34 km²
Prebivalstvo
(1999)
20.200
 - gostota: (1999) 1.236/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 54329/ 54300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Lunéville (nemško Lünenstadt) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle. Leta 1999 je mesto imelo 20.200 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severovzhodni Franciji ob izlivu reke Vezouze v Meurthe, 30 km jugovzhodno od Nancyja.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Lunéville je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Arracourt, Baccarat, Badonviller, Bayon, Blâmont, Cirey-sur-Vezouze in Gerbéviller s 76.782 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Lunévillu je bil 9. februarja 1801 sklenjen mir med Francosko republiko in Svetim rimskim cesarstvom, ki sta ga podpisala Joseph Bonaparte in grof Cobentzel, ob tem pa je prenehala obstajati druga koalicija.

Lorenski vojvoda Léopold I. je nezadovoljen z vojvodsko palačo v Nancyju dal zgraditi v njem grad Château de Lunéville, ki je kasneje postal glavna rezidenca izgnanenga poljskega kralja Stanislava Leszczyńskega. Grad je januarja 2003 ob požaru utrpel znatne poškodbe in je sedaj v fazi prenove.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Château de Lunéville, imenovan tudi mali lorenski Versailles, je glavno delo arhitekture 18. stoletja,
  • baročna cerkev sv. Jakoba (18. stoletje),
  • stavba Marchand, zgrajena iz vogeškega peščenjaka.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]