Lunéville

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lunéville
Chateau Luneville ar 10 2010.JPG
Lunéville se nahaja v Francije
Lunéville
Lunéville se nahaja v Grand Est
Lunéville
48°35′22″N 6°30′6″E / 48.58944°N 6.50167°E / 48.58944; 6.50167Koordinati: 48°35′22″N 6°30′6″E / 48.58944°N 6.50167°E / 48.58944; 6.50167
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaMeurthe-et-Moselle
OkrožjeLunéville
KantonLunéville-Jug
Lunéville-Sever
InterkomunalitetaSkupnost občin
Lunévillois
Upravljanje
 • Župan (2014-2020) Jacques Lamblin
Površina
1
16,34 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
18.287
 • Gostota1.100 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
54329 /54300
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Lunéville (nemško Lünenstadt) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle. Leta 2014 je mesto imelo 19.325 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severovzhodni Franciji ob izlivu reke Vezouze v Meurthe, 30 km jugovzhodno od Nancyja.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Lunéville je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Arracourt, Baccarat, Badonviller, Bayon, Blâmont, Cirey-sur-Vezouze in Gerbéviller s 76.782 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Lunévillu je bil 9. februarja 1801 sklenjen mir med Francosko republiko in Svetim rimskim cesarstvom, ki sta ga podpisala Joseph Bonaparte in grof Cobentzel, ob tem pa je prenehala obstajati druga koalicija.

Lorenski vojvoda Léopold I. je nezadovoljen z vojvodsko palačo v Nancyju dal zgraditi v njem grad Château de Lunéville, ki je kasneje postal glavna rezidenca izgnanenga poljskega kralja Stanislava Leszczyńskega. Grad je januarja 2003 ob požaru utrpel znatne poškodbe in je sedaj v fazi prenove.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Château de Lunéville, imenovan tudi mali lorenski Versailles, je glavno delo arhitekture 18. stoletja,
  • baročna cerkev sv. Jakoba (18. stoletje),
  • stavba Marchand, zgrajena iz vogeškega peščenjaka.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.