Ludvig von Kahlen
| Ludvig von Kahlen | |
|---|---|
| Rojstvo | 1700 |
| Smrt | 1774[1] Frederikshavn[d][1] |
| Državljanstvo | |
| Poklic | landinspektør |

Ludvig von Kahlen, danski stotnik, agronom * ok. 1700, Lauenburg, † 1774.
Bil je eden prvih obdelovalcev jutlandske resave.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Von Kahlen je kot mlad delal v kmetijstvu in imel izkušnje kot geodet. Nato je služil vojaški rok v holštajnskem polku.
Leta 1753 je postal poročnik, v tem času se je zanimal za pridelovanje v resavah. Na posestno zbornico je poslal več svojih predlog, vendar so ga uslišali šele, ko je predstavil podrobnejše izračune, ki so vključevali tudi koloniste iz njegove domače regije. Ta predlog je odobril tedanji danski vladar Friderik V.
Južno od Sejbæka v Fjends Herredu, današnja občina Viborg, je Ludvig von Kahlen leta 1755 zgradil hišo, ki jo je poimenoval »Kongenshus«. Da bi pridobil obdelovalce, se je nato odpravil v Mecklenburg. Prvi nemški kolonisti so prispeli 16. oktobra 1759; skupino je sestavljalo devet moških in mula.[2] Zaradi zahtevnega življenja se je nekaj članov že po tednu dni vrnilo domov. To jim sprva ni bilo dovoljeno, na koncu pa je vsaka družina prejela šest šilingov potnega denarja za povratek. Ludvig von Kahlen je nato zaposlil lokalne služabnike, a so tudi oni izgubili zanos. Po osmih letih oranja in setve s slabimi donosi je obupal.[3]
Leta 1766 je po več prošnjah postal stotnik vojaške enote v Fladstrandu (danes Frederikshavn) in tam leta 1774 umrl v starosti 74 let.[4]
Hiše, ki jo je zgradil Ludvig von Kahlen, ni več in tudi njena lokacija ni znana. Je pa v v Kongenshus Mindepark postavljen spominski kamen z njegovim imenom.
Zapuščina
[uredi | uredi kodo]Von Kahlena in njegov projekt je približno 150 let kasneje omenil Jeppe Aakjær.[2]
Von Kahlenovo obdelovanje resave je opisano v romanu Ide Jessen iz leta 2020, Kapitan in Ann Barbara.[5] Po knjigi je bil leta 2023 posnet tudi film Pankrt, v katerem ga je upodobil Mads Mikkelsen.
Država je na resavi tudi drugje izvajala mehanizirane poskuse, med drugim v Randbøldalu in Havredalu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 https://arkivalieronline.rigsarkivet.dk/da/billedviser?epid=23901235#673805,95961988
- 1 2 Ni mand og et mulæsel, trolderuterne.dk, pridobljeno 28. decembra 2021}}
- ↑ Sabinsky, Sonja (9. avgust 2003), »Heden som en kornmark står...«, Kalundborg Folkeblad
- ↑ »FKVD 1725 - FKVD 1790«, Enesteministerialbog for Flade, Gærum og Fladstrand Sogne, Arkivalieronline - Rigsarkivet, 213 (fol 210), pridobljeno 30. decembra 2024
- ↑ Nikolajsen, Lone (23. oktober 2020), »Ida Jessen har skrevet en sagtmodig western om hedeopdyrkning i Jylland«, Information, pridobljeno 28. oktobra 2025
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Začelo se je v Kongenshusu, Gert Lynge Sørensen, 2003
- Od prve kolonizacije vseh. PM Rørsig
- Kongenshus Hede Arhivirano 24. maj 2006 na Wayback Machine.