Pojdi na vsebino

Lucijan Marija Škerjanc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lucijan Marija Škerjanc
Portret
Rojstvo17. december 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2]
Gradec, Avstro-Ogrska
Smrt27. februar 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2] (72 let)
Ljubljana, SFRJ
Državljanstvo SFRJ
 Avstro-Ogrska
Poklicdirigent, skladatelj, pianist, muzikolog

Lucijan Marija Škerjanc, slovenski skladatelj, pianist, dirigent, glasbeni pedagog, muzikolog, glasbeni pisec, * 17. december 1900, Gradec, † 27. februar 1973, Ljubljana.

Škerjanc spada med najpomembnejše starejše skladatelje sodobne slovenske glasbe[3] in je ena od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja.[4] V Ljubljani je maturiral, glasbo pa je študiral v Pragi, na Dunaju (Joseph Marx), v Parizu (Schola cantorum) in v Baslu (Felix Weingartner).[5] Poučeval je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in bil med letoma 1945 in 1947 njen rektor.[5] Vzgojil je vrsto vidnih slovenskih skladateljev, predvsem pa je s svojim teoretskim delom bogatil tako slovensko kot jugoslovansko glasbeno srenjo. Prejel je štiri Prešernove nagrade (1947, 1948, 1950 in 1971). Od 6. decembra 1949 je bil redni član SAZU. Zaradi notranjih trenj[navedi vir] med tremi dirigenti, ki so ga prijavili CK ZKS,[navedi vir] in Škerjancem, čemur je sledila njegova ostavka z mesta upravnika Filharmonije, je doživljal kapi, sprva šibke, zadnja, peta, pa ga je 27. februarja 1973 pokončala.

V skladateljev spomin Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana enkrat letno (8. februarja) podeljuje t. i. Škerjančeve nagrade.

Publicistika

[uredi | uredi kodo]
  • Kompozicija
  • Harmonija
  • Kontrapunkt in fuga I, II
  • Nauk o instrumentih
  • Glasbeni slovarček
  • Glasbeno oblikoslovje
  • Kompozicijska tehnika Jakoba Petelina Gallusa
  • Od Bacha do Šostakoviča, koncertni vodnik
  • Anton Lajovic, biografija
  • Jurij Mihevec, biografija
  • Emil Adamič, biografija
  • ...

Glasbeni opus

[uredi | uredi kodo]

Simfonična glasba

[uredi | uredi kodo]
  • 5 simfonij (1933, 1938, 1941, 1943 (Simfonija št. 4 je za godalni orkester) in 1943).
  • Gazele, za orkester; na predlogo F. Prešerna (1950)
  • Simfonična žalna glasba (1942)
  • Mala suita (1956)
  • Problemi (1958)
  • Klavirski koncert (1940)
  • Fantazija za klavir in orkester (1944)
  • Violinski koncert št. 1 (1927)
  • Violinski koncert št. 2 (1944)
  • Koncert za fagot in orkester (1952)
  • Koncert za harfo in orkester (1954)
  • Koncert za klarinet in orkester (1960)
  • Koncert za rog in orkester (1962)
  • Concertino za klavir in godalni orkester (1949)
  • Concertino za klarinet in orkester (1949)
  • Klavirski koncert levo roko (1963)
  • "Allegro de concert" za violončelo in orkester (1947)
  • "Rapsodie concertante" za violo in orkester
  • 4 uverture (Lirična (1925), Slavnostna (1933), Dramatična (1942) in Svečana (1926))
  • Mařenka, koreografska simfonična pesnitev

Godalni orkester

[uredi | uredi kodo]
  • Suita v starem slogu; za godalni kvartet in godalni orkester (1928)
  • Preludij za godalni orkester (1928)
  • Simfonietta za godala (1958)
  • 7 dvanajsttonskih fragmentov za godalni orkester (1959)

Komorna glasba

[uredi | uredi kodo]
  • 5 godalnih kvartetov (1917, 1921, 1925, 1935 in 1945)
  • Godalni kvintet (1950)
  • Klavirski trio (1935)
  • Trio za flavto, klarinet in fagot (1937)
  • Pihalni kvintet (1925)
  • Duo za 2 violini (1952)
  • 5 liričnih melodij za violončelo in klavir (1954)
  • Concertone za 4 violončela (1954)
  • 7 etud za violončelo (1961)
  • Intermezzo romantique, za violino in klavir
  • 2 bagateli za violino in klavir
  • 4 ditirambične skladbe (verzija za violino in klavir, 1960)

Klavirska glasba

[uredi | uredi kodo]
  • Sonata (1956)
  • 4 klavirske skladbe (1925)
  • Pro memoria (1927)
  • 24 diatoničnih preludijev (1936)
  • 7 nokturnov (1937)
  • 6 improvizacij (1942)
  • 12 improvizacij brez teme (1944)
  • 6 skladb za eno roko (1945)
  • 12 preludijev (1954)
  • 10 mladinskih skladb

Scenska glasba

[uredi | uredi kodo]
  • Snežna kraljica, opera v petih dejanjih, izgubljena (Hans Christian Andersen) (1913)
  • Žlahtni meščan (Moliere) (1922)
  • Šola za ženske (1945)
  • Mnogo hrupa za nič (Shakespeare) (1947)
  • Sganarelle ou le Cocu imaginare (Moliere) (1950)
  • Versajski impromptu (Moliere) (1950)
  • Cyrano de Bergerac (Rostand) (1952)

Vokalna glasba

[uredi | uredi kodo]
  • Sonetni venec, kantata (F. Prešeren) (1949)
  • Ujedinjenje, kantata
  • De profundis,za glas in komorni orkester
  • 55 samospevov
  • zborovske skladbe

Filmska glasba

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. ↑ Jože Sivec. »Škerjanc Lucijan Marija«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  4. ↑ Rijavec, Andrej (1979). Slovenska glasbena dela. Državna založba Slovenije. str. 301. COBISS 4725505.
  5. ↑ 5,0 5,1 Sojar Voglar, Črt (2005). Skladateljske sledi po letu 1900 (PDF) (2. izd.). Društvo slovenskih skladateljev. str. 254. ISBN 961-91080-2-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. februarja 2012. Pridobljeno 16. junija 2012.


Stub icon

Ta članek o glasbeniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lucijan_Marija_Škerjanc&oldid=6118392«